Vsem zaposlenim, ne glede na obliko zaposlitve (določen ali nedoločen čas), pripada dopust.
Delodajalci morajo zaposlenim najkasneje do 31. marca tekočega koledarskega leta pisno izročiti odmero letnega dopusta, ki je tudi osnova za izplačilo regresa. Pravica do regresa je vezana na pravico do dopusta, ne pa na dejansko izrabo dopusta.
Odmera letnega dopusta
Po zakonu ima vsak zaposleni pravico do minimalnega letnega dopusta, ki ne sme biti krajši od 4 tednov, ne glede na to, ali zaposleni dela polni ali krajši delovni čas od polnega.
Zaposlenemu, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, pripada letni dopust v celoti. V primeru, da zaposleni ni zaposlen celo leto, mu pripada sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu.
Pripada mu 1/12 dopusta za vsak mesec zaposlitve, npr. če je zaposlen 5 mesecev, mu pripada 5/12 (pri izračunu se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan dopusta).
To je zakonski minimum, ki pa ni osnova. Štirje tedni dopusta v delovnih dnevih so lahko drugačni, saj so odvisni od delovnega časa, ki ga ima zaposleni opredeljenega v pogodbi o zaposlitvi.
Zakonsko predpisan minimalni dopust
Minimalno 20 dni dopusta pripada zaposlenemu, ki dela 5 dni v tednu 8 ur na dan.
Minimalno 24 dni dopusta pripada zaposlenemu, ki dela 6 dni v tednu, polni delovni čas.
Minimalno 16 dni dopusta pripada zaposlenemu, ki dela 4 dni v tednu, 8 ur na dan.
V Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) so opredeljeni minimalno trajanje in izjeme, ki veljajo za vse enako.
Izraba dopusta
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa tudi pravila za koriščenje dopusta, in sicer:
• Dopust se lahko izrablja po delovnih dnevih in ne po urah.
• Zaposleni ga lahko porabi v več delih, vendar mora en del trajati najmanj dva tedna.
• Zaposleni mora v koledarskem letu porabiti najmanj dva tedna dopusta.
Opredelitev dodatnih dni dopusta
Poleg dopusta, ki zaposlenemu pripada glede na zakon in velja za vse enako, daljše trajanje letnega dopusta navadno določajo naslednji akti:
• kolektivna pogodba,
• pogodba o zaposlitvi,
• splošni akt, ki zavezuje delodajalca.
V teh dokumentih so običajno predvideni dodatni kriteriji za odmero letnega dopusta, na primer glede na zahtevnost delovnega mesta, delovno dobo zaposlenega, socialne in zdravstvene razmere itd.
Zmotno je mnenje, da dodatni dnevi dopusta glede na doseženo delovno dobo pripadajo samoumevno. Ti so namreč odvisni od kolektivne pogodbe glede na panogo, ki ji pripadate. Zato je treba preveriti tudi določila kolektivnih pogodb.
En (1) dodatni dan dopusta lahko dobi zaposleni za vsakega otroka, ki še ni dopolnil starosti 15 let.
Tri (3) dodatne dni dopusta lahko dobijo:
▪ zaposleni z najmanj 60-odstotno telesno okvaro,
▪ starejši zaposleni nad 55 let,
▪ invalidi,
▪ zaposleni, zaradi negovanja in varstva otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke.
Dopust v primeru bolniške odsotnosti
Zaposlenemu pripada dopust v celoti, četudi je dalj časa na bolniški odsotnosti ali porodniškem dopustu, oziroma je bil odsoten zaradi nege in varstva otroka.
Zakon mu tudi daje pravico izrabe neporabljenega dopusta do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta.
Neplačan dopust
Neplačan dopust delodajalec dodeli na željo zaposlenega. Pri tem ne gre za dopust, temveč za odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače. Če delodajalec zaposlenemu odobri neplačan dopust (lahko ga tudi zavrne), zaposleni ostane vključen v obvezna socialna zavarovanja, saj mu mora delodajalec vseeno plačevati prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje.
Delodajalec zaposlenemu ne more odtrgati prispevkov od plače, ki jih je zaposleni dolžan plačevati kljub svoji odsotnosti. V praksi jih navadno plača delodajalec, zaposleni pa mu jih povrne.
Študijski dopust
Zakon določa, da ima pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov zaposleni v naslednjih primerih:
▪ če se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v skladu z določbami 170. člena ZDR-1, torej ga je napotil na izobraževanje delodajalec,
▪ če se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v lastnem interesu.
Neposredno na podlagi zakona ima zaposleni pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpita, in sicer ob dnevih, ko prvič opravlja izpit.
Ta pravica pripada zaposlenemu ne glede na to, ali se izobražuje v lastnem interesu ali če se izobražuje v interesu delodajalca. Razlika je le v tem, da je ta odsotnost plačana, če se izobražuje zaposleni v interesu delodajalca ter neplačana, če se izobražuje v lastnem interesu.
Za pravilno razlago je treba upoštevati tudi kolektivne pogodbe.
Kolektivni dopust
V 163. členu v ZDR-1 je opredeljena poraba kolektivnega dopusta. Delodajalec mora pri odločanju o času izrabe letnega dopusta upoštevati naslednje okoliščine:
▪ potrebe delovnega procesa,
▪ možnosti za počitek in rekreacijo zaposlenega,
▪ družinske obveznosti zaposlenega.
Delodajalec mora tako zaposlene kot sindikate pisno obvestiti o letnem razporedu delovnega časa, v katerega je zajet tudi kolektivni dopust.
Zakon izrecno določa, da morajo biti o razporedu delovnega časa zaposleni obveščeni še pred začetkom vsakega koledarskega ali poslovnega leta.
Kaj storiti, če dopust ostane?
Če zaposleni v koledarskem letu ne porabi vsega dopusta, ga lahko, v dogovoru z delodajalcem, prenese v naslednje leto in ga koristi najkasneje do 30. junija (razen v navedenih izjemah). V primeru, ko je z zaposlenim pogodba sklenjena za določen čas, pa je treba način izrabe določiti v pogodbi o zaposlitvi.
Primer odločbe o dopustu
Odločba o odmeri letnega dopusta za leto ….
Na podlagi 159. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013) izdajam naslednji sklep:
Zaposlenemu [ime in priimek],
stanujočemu [kraj bivanja], roj. [datum rojstva],
zaposlenemu na delovnem mestu [naziv delovnega mesta],
se za leto [letnica] odmeri letni dopust v trajanju [število] delovnih dni.
Osnovni dopust (minimalni dopust) – 20 dni
Za delovno dobo* – 2 dni
Za otroke, ki še niso dopolnili 15 let – 1 dan
Izmensko delo* 2 dni
Skupaj dni za leto – 25 dni *
Dodatni dnevi dopusta so predvideni v kolektivnih pogodbah ali drugih aktih in so tukaj prikazani zgolj kot primer.
Najava dopusta preko spleta v mojINFO
V nekaterih organizacijah zaposleni najavljajo dopuste preko e-pošte, ustno ali celo vodijo seznam na papirju. Tak sistem je lahko nepregleden in podvržen številnim napakam.
S spletno rešitvijo za evidentiranje delovnega časa mojINFO, lahko zaposleni tako v službi, kot tudi od doma, na enem mestu:
▪ najavi odsotnost,
▪ spremlja ali je vodja odsotnost potrdil in
▪ ima na voljo informacije, koliko dopusta mu še ostaja.
Vodja lahko odsotnost potrdi ali zavrne kar po e-pošti, vedno pa ima na voljo tudi koledarski pregled dopustov vseh zaposlenih.
Povzeto po: SAOP/Seyfor d.o.o.
Seyfor d.o.o. je ta dokument pripravil le kot vodilo pri razumevanju vsebine in ne kot glavni vir informacij, namenjenih kreiranju končnih poslovnih odločitev ali tolmačenju obstoječe vsebine.
