Oktobra 2008, komaj nekaj dni po začetku zloma bančnega sektorja v ZDA in splošne izgube zaupanja v finančni sistem, se je na spletu pojavil t.i. beli papir (»white paper«), ki ga je podpisal Satoshi Nakamoto.
V dokumentu je opisal idejo o elektronskem denarju, ki za svoje delovanje ne potrebuje centralne institucije. Identiteta Nakamota še ni jasna: lahko, da gre za genialnega posameznika ali pa za skupino programerjev. Vedno bolj jasno pa postaja, kako vsestransko aplikativna je tehnologija na kateri temelji Bitcoin.
Kaj je blockchain?
Zmotno je misliti, da je tehnologija verižnih blokov (»blockchain«) samo Bitcoin oziroma druge kriptovalute, saj je veliko več. Kaj je pri blockchainu tako revolucionarno inovativnega? V digitalnem svetu je s funkcijo copy/paste mogoče prekopirati in razmnoževati praktično vsako informacijo oziroma podatek (slika, dokument), pri čemer ostaja kopija enaka originalu. Blockchain tehnologija pa omogoča prenos podatkov v digitalnem zapisu, brez da bi se ti podatki lahko prekopirali in razmnoževali. Pri tem nad pravilnostjo transakcij ne bedi centralna institucija, ampak vsi uporabniki določenega blockchain ekosistema (t.i. razpršeno knjigovodstvo). O tem kako tehnologija deluje, obstaja na spletu veliko literature in video vsebin, v prispevku pa želim izpostaviti nekaj področij, kjer bo blockchain prinesel največje spremembe.
Pametne pogodbe
Švedska je pred kratkim svojo celotno zemljiško knjigo prenesla na blockchain.
Z razlogom. Blockchain omogoča transparentno verigo prenosov lastništva na določeni nepremičnini, brez možnosti spreminjanja transakcij za nazaj. Danes nakup nepremičnine poteka ob sodelovanju nepremičninskega posrednika, odvetnika in notarja. Pred nakupom nepremičnine se v zemljiško knjigo vnese zaznamba vrstnega reda prenosa lastninske pravice. Dolgotrajen, analogen postopek.
Nakup nepremičnine je dolgotrajen in analogen postopek, ki poteka ob sodelovanju nepremičninskega posrednika, odvetnika in notarja.
V prihodnje bo prenos lastništva nepremičnine potekal s pomočjo t.i. pametne pogodbe – pogodba zapisana v programskem jeziku vsebuje vse sestavine klasične pogodbe in – kar je najpomembnejše – sama izvrši tisto, kar je predmet dogovora. Pametna pogodba bo tako vsebovala obveznost prve stranke da zagotovi denarna sredstva za nakup ter obveznost druge stranke, da zagotovi bremen prosto nepremičnino. Banka kupca bo v pogodbo poslala informacijo, da ima kupec res na voljo sredstva za nakup, iz zemljiške knjige pa bo prišla informacija, da je nepremičnina bremen prosta. Ob hkratni izpolnitvi obeh pogojev, se bo prenos nepremičnine samodejno izvršil.
Pametne pogodbe se bo uporabljalo tudi pri prenosu drugih oblik premoženja, npr. premičnin (avtomobilov) in lastništva v gospodarskih družbah. Seveda so predpogoj za dejansko aplikativno uporabnost pametnih pogodb povezane baze podatkov. Ko bodo enkrat te baze podatkov res povezane na blockchainu, potem bomo med drugim dobili tudi pametne oporoke – oporoka, ki se po smrti zapustnika samodejno izvrši – na dediče se prenakažejo finančna sredstva na bančnih računih in prenesejo se lastništvo in druge pravice nad premičnim in nepremičnim premoženjem.
E-demokracija
S pametno pogodbo je možno upravljati tudi gospodarske družbe.
Ameriška borza Nasdaq je za Tallinsko borzo razvila programsko opremo na blockchainu, ki omogoča delničarjem družb, ki kotirajo na borzi, da svoje lastniške pravice (npr. glasovanje) uresničujejo elektronsko. V tem primeru se v obliko pametne pogodbe prenese celoten statut delniške družbe.
Poglejmo si, kako lahko tehnologijo za Bitcoin apliciramo na e-volitve na državni oziroma na lokalni ravni!
Država bo za vsakega volilnega upravičenca odprla elektronsko denarnico (‘wallet’). Denarnico bo odprla tudi za posamične kandidate na volitvah. V naslednji fazi bo država vsakemu volilnemu upravičencu izdala digitalni kovanec. Volivec bo volil na način, da bo svoj digitalni kovanec prenesel iz svoje denarnice v denarnico kandidata. Blockchain bo zagotovil, da bo imel vsak volivec le en kovanec, razpršeno knjigovodstvo pa bo poskrbelo, da pri štetju glasov ne bo prihajalo do zlorab.
Revizija in spremljanje porekla
Kot je bilo predstavljeno, je blockchain tehnologija uporabljiva v javnem in v zasebnem sektorju.
Dejstvo da ta tehnologija preprečuje nepooblaščeno spreminjanje podatkov za nazaj, je uporabljivo še na marsikaterem drugem področju.
Danes se skladnost poslovanja gospodarskih družb preverja z revizijo. Po koncu določenega časovnega obdobja pride v družbo več revizorjev, ki preverijo poslovne knjige in drugo dokumentacijo. Z uporabo blockchaina tak način revizije ne bo več potreben. Poslovodstvo družbe bo sproti v programsko opremo, ki bo temeljila na blockchainu, vnašalo vse poslovne dogodke, revizor pa bo te podatkovne bloke lahko kadar koli pregledal. Blockchain je verjetno eden od ključnih razlogov, zakaj The Economist napoveduje, da v naslednjih dveh desetletij ne bo več potrebnih 94% revizorjev in računovodij.
Možnost »real time« načina revizije bo koristila tudi državnim regulatorjem (npr. Banka Slovenije), pa tudi članom nadzornih svetov gospodarskih družb, ki nadzorniško funkcijo opravljajo ob polni osebni odgovornosti.
Še ena zanimiva uporaba blockchaina je pri sledljivosti oz. spremljanju porekla stvari. Startup Everledger tehnologijo blockchain uporablja za spremljanje izvora diamantov in na ta način omejuje trgovino s t.i. krvavimi diamanti. Največji ameriški prodajalec Walmart pa z blockchainom spremljanja poreklo živil in s tem skrbi za varnost hrane.
Dr. Peter Merc
