je zapisal Hans Poortvliet, pobudnik svetovnega dneva komplimentov.
Komplimenti zapolnjujejo človekovo potrebo po priznanju.
So izraz hvaležnosti, občudovanja in naklonjenosti ter ključna sestavina zdrave, odprte komunikacije. Zaradi njih se posamezniki počutijo vidne, sprejete in cenjene, kar vpliva na njihovo dobro počutje in posledično povečuje njihovo zavzetost, proaktivnost, ustvarjalnost in odpornost pri soočanju z izzivi.
Organizacijska kultura, ki spodbuja dajanje komplimentov na vseh ravneh, prispeva k varnemu in podpornemu delovnemu okolju.
Ustvarja pozitivno vzdušje, krepi medsebojne odnose, izboljšuje skupinsko dinamiko in povečuje učinkovitost posameznikov in skupin. Zaradi vseh teh vplivov je dajanje in sprejemanje komplimentov pomembna veščina in močno komunikacijsko in motivacijsko orodje v sodobnem poslovnem svetu.
Pri dajanju komplimentov ne bodimo zadržani
Kljub želji po izrekanju komplimentov te večkrat zadržimo zase. Sodeč po raziskavah in izkušnjah, za to obstajajo najmanj trije razlogi:
- sindrom prevaranta, zaradi katerega se ne počutimo dovolj kompetentne v določeni temi, veščini ali na strokovnem področju, da bi lahko drugim izrekali komplimente,
- podcenjevanje pozitivnega vpliva komplimentov na prejemnike, njihov morebitni dvom v našo iskrenost, da želimo kaj v zameno ipd.,
- skrb, da bodo naši komplimenti napačno razumljeni, da bodo pri prejemnikih povzročili občutke nelagodja ali morda sprožili ljubosumje pri tretjih osebah.
Včasih nas zadržuje tudi misel, da bi prepogosto dajanje komplimentov razvrednotilo njihov namen oziroma, da ne bodo več zveneli iskreno.
Dejstvo je, da se prijaznih besed nikoli ne nasitimo. Tako, kot ostale potrebe v življenju, je tudi potreba po tem, da nas drugi vidijo, priznavajo in cenijo, stalna in ponavljajoča se, tako v profesionalnem kot v osebnem življenju.
Ne podcenjujmo in ne zavračajmo komplimentov?
Zakaj smo v zadregi, ko nam nekdo izreče kompliment, namesto, da bi ga enostavno sprejeli?
Tudi tu se pogosto pojavi sindrom prevaranta, zaradi katerega se sprašujemo, ali smo si kompliment sploh zaslužili. Se mučimo z vprašanjem, kaj oseba pričakuje od nas v zameno za izrečeni kompliment in dvomimo v njene iskrene in dobre namene.
To je lahko tudi posledica nizke samopodobe ali preprosto tega, da ne želimo izpasti hvalisavi in nečimrni.
V resnici pa so iskreni komplimenti odraz našega dela, talenta in naše sposobnosti, da nekomu polepšamo dan. Zato jih ne podcenjujmo in še manj zavračajmo. Sprejmimo jih, se iz njih učimo, naj nam bodo vir motivacije za nadaljnjo rast.
Dajanje komplimentov v delovnem okolju
Ne glede na to, ali ste vodja ali član ekipe, ima dajanje komplimentov pomembno vlogo pri oblikovanju odnosov na delovnem mestu. Zato bi morali to veščino osvojiti vsi. Tako vodje, ki si želijo večje zavzetosti zaposlenih in boljšega sodelovanja med njimi, kot zaposleni sami, ki si želijo dobrih odnosov s sodelavci in svojimi vodji.
Komplimenti vodij naj se nanašajo na prizadevanja in dosežke zaposlenih, njihove prednosti in sposobnosti, posamezne veščine, dobro opravljeno delo, pozitiven pristop in energijo, njihov prispevek k skupnim ciljem in podporo timskemu delu.
S tem jih dodatno opolnomočijo, krepijo njihovo samozavest, jih spodbujajo k nadaljnjemu razvoju in jim odpirajo nove karierne priložnosti.
Še posebej pomembni so komplimenti za novo zaposlene, ker jim v prvih tednih v novem okolju pomagajo, da se počutijo varne in sprejete in, da so njihove ideje in uvidi dobrodošli in slišani. Vodje naj komplimentov ne izrekajo samo ključnim zaposlenim temveč tudi podpornemu osebju, brez katerih zvezde ne bi mogle sijati oziroma učinkovito opravljati svojega dela.
Komplimenti med sodelavci so odličen način izkazovanja vzajemne podpore, pa tudi odličen način za začetek pogovora in medsebojno spoznavanje.
Komplimente izrekamo tudi vodjem, kajti tudi oni potrebujejo spodbudo pri svojem delu. Zahvalimo se jim za dano avtonomijo, zaupanje, vodenje in podporo pri zahtevnih nalogah, za to, da nam prisluhnejo.
Kako izrekati komplimente, da bodo dosegli svoj namen?
Komplimenti morajo biti premišljeni, pristni in dani z iskrenim namenom. Ne trosimo jih vsevprek in ne izrekajmo jih mimogrede. Saj nismo navijači. Nanašajo naj se na specifične lastnosti in sposobnosti oseb, katerim so namenjeni, na njihov odnos, spretnosti, talente in njihov prispevek.
S tem dokazujemo, da kompliment odraža to, kar v resnici mislimo in, da prihaja iz srca. Pri dajanju komplimentov upoštevajmo vlogo prejemnika v delovnem okolju. Je to naš vodja ali sodelavec?
Upoštevajmo tudi osebnostni tip prejemnika. Imajo radi javno priznanje ali jim je ljubše, da jih ne izpostavljamo? Izberimo primeren čas, še posebej, če je kompliment izrečen v javnem prostoru.
Sprejemanje komplimentov v delovnem okolju
Profesionalno odzivanje na komplimente v delovnem okolju je dragocena veščina, ki kaže na našo samozavest, gradi dobre odnose s sodelavci in vodji in nam pomaga pri napredovanju v karieri s tem, ko dobimo vedno več odgovornosti in priložnosti.
Ko z zaupanjem, skromnostjo in hvaležnostjo sprejemamo komplimente in pri tem ne pozabimo na tiste, ki so nam pomagali pri našem delu dokažemo, da smo kredibilni, da se zavedamo svojih prednosti in, da zaupamo v lastne sposobnosti.
In kakšni so najboljši načini sprejemanja in odzivanja na komplimente?
- Preprost hvala, brez nepotrebnega zapletanja, je vedno dobra rešitev.
- Ko prejmemo kompliment za nekaj, kar ni (samo) naša zasluga ga ne zavrnemo, ampak delimo s tistimi, ki so pri tem sodelovali.
- Kadar prejmemo kompliment za timsko delo, ga delimo s člani ekipe.
- Ob sprejemanju komplimenta se ne vdajmo pritisku po njegovem takojšnjem vračanju, če tega, kar izrečemo, zares ne mislimo. Vrnemo ga le, če imamo povedati kaj lepega.
- Kompliment sodelavca izkoristimo kot priložnost za boljše spoznavanje in vzpostavitev odnosa.
- Na komplimente strank odgovorimo prijazno in profesionalno, s čimer izkažemo svojo hvaležnost za njihovo zaupanje.
Kompliment ni zahvala in ni povratna informacija
Tako pozitivne povratne informacije kot pohvale in komplimenti imajo bistveno vlogo pri negovanju sodelovalnega, vključujočega in pozitivnega delovnega okolja oziroma pravo transformativno moč.
Delujejo kot ojačevalci, krepijo želeno vedenje in ravnanje in motivirajo zaposlene, da ohranjajo visoke standarde in presegajo pričakovanja.
Vsaka od teh oblik ima svoje specifike, namen in učinek. Dobro jih je poznati in, ko smo v vlogi vodje, redno uporabljati vse tri.
Pozitivne povratne informacije nam sporočajo kaj delamo dobro, kje in kako lahko svoje ravnanje in odnos še izboljšamo, spodbujajo našo rast in razvoj, zagotavljajo preglednost in gradijo zaupanje.
Pohvale so izraz odobravanja za točno določene dosežke ali dejanja. Običajno je pohvala dana kot odgovor na izjemno uspešnost npr. pri dokončanju zahtevnega projekta ali izkazovanju izjemnih veščin.
Komplimenti so osebni in subjektivni izraz občudovanja ali hvaležnosti za določena dejanja ali lastnosti.
Zaključek
“V življenju se lahko odločimo, ali bomo ubrali eno od dveh poti: čakali na poseben dan – ali praznovali vsak poseben dan.” – Rasheed Ogunlaru, trener in avtor
Vedno je pravi čas, da smo prijazni do drugih in, da širimo radost in veselje.
Eden od najpreprostejših načinov za to je, da izrečemo kompliment. Lepe besede vsakomur izboljšajo razpoloženje in krepijo samozavest. Kljub temu proces dajanja in prejemanja komplimentov še vedno vzbuja nelagodje pri mnogih vpletenih.
Čeprav po nekaterih raziskavah 90% ljudi meni, da bi si morali pogosteje izrekati komplimente, jih to počne le 50%.
in to zaradi napačnih pričakovanj, ki pomenijo pomembno oviro za ustvarjanje bolj pozitivne organizacijske kulture. Ko se je treba odločiti, ali izraziti pohvalo, priznanje ali kompliment drugi osebi, se prikradejo dvom in zadržki.
V lastne sposobnosti izražanja in v učinke naših sporočil, ko bodisi podcenjujemo njihov pozitiven vpliv na prejemnike ali precenjujemo njihove občutke nelagodja. Zaradi njih se tovrstnih dejanj najpogosteje vzdržimo in s tem izpustimo priložnost, da bi drugim polepšali dan.
Tatjana Kolenc, razvijalka mentorske miselnosti, kulture in mentorskih programov, razvijalka pristopov in metod vseživljenjskega učenja, soustanoviteljica Platforme in Skupnosti srčnega mentorstva, soavtorica 5 knjig s področja mentorstva, avtorica strokovnih člankov s področja mentorstva in vseživljenjskega učenja, mentorica
