Vzemimo primer, da smo že zaposleni in bi se radi za začetek ‘spopadali’ s podjetništvom v prostem času. V tem primeru je popoldanski s. p. zelo primerna (ustrezna) rešitev.
Kdo lahko odpre popoldanski s. p.?
Najprej naj povem, da izraz popoldanski s.p. ni uradni termin, je zgolj pogovorni izraz za osebo, ki opravlja dejavnost kot postranski poklic. Popoldanski s. p. ima lahko le oseba, ki je v delovnem razmerju za polni delovni čas (40 ur tedensko).
Torej, če smo polno zaposleni in imamo željo po ustvarjanju, je taka oblika zelo primerna. V primeru, da nam uspe, se lahko dejavnost brez problemov razširi na polni s. p. oziroma na drugo obliko podjetja.
Višina prispevkov je fiksna, ne glede na naš dobiček, in v letu 2015 znaša 32,20 EUR za PIZ (pokojninsko in invalidsko zavarovanje) ter 32,72 EUR za Zdravstveno zavarovanje.
Prispevek se plačuje do 15. v mesecu za predhodni mesec, obračuna pa ni potrebno pošiljati.
Ostale zahteve so enake kot pri polnem s. p.- ju.
Kako popoldanski s.p. vpliva na našo dohodnino, bomo najlažje razumeli iz spodnjega primera.
Najprej poglejmo, kako je z dohodnino iz našega rednega delovnega razmerja.
V celem letu smo imeli 18.000,00 EUR bruto dohodka, od tega smo plačali 3.978,00 EUR prispevkov in 2.011,86 EUR akontacije dohodnine.
Prispevke in akontacijo dohodnine nam je že delodajalec odvedel od plače. Pri obračunu dohodnine nismo nič doplačali (glej Razpredelnico 1).
Razpredelnica 1: Primer obračuna dohodnine iz rednega delovnega razmerja
vrsta dohodka | dohodek | prispevki | akontacija
dohodnine |
1100 dohodki iz
delovnega razmerja |
18.000,00 | 3.978,00 | 2.011,86 |
2000 dohodek
iz dejavnosti |
– | ||
skupaj | 18.000,00 | 3.978,00 | 2.011,86 |
skupaj dohodki | 18.000,00 | ||
skupaj prispevki | 3.978,00 | ||
splošna olajšava | 3.302,70 | ||
odmerjena dohodnina | 2.011,86 | ||
plačana akontacija | 2.011,86 | ||
razlika | – |
Pa vzemimo primer, da smo imeli z našo popoldansko dejavnostjo 5.000,00 EUR dobička, od tega smo plačali 800,00 EUR akontacije dohodnine iz naslova dejavnosti. Čeprav smo akontacijo dohodnine že plačali, tako iz naslova plač (to so nam odvajali že pri plačah), kot tudi iz naslova naše dopolnilne dejavnosti, moramo po obračunu dohodnine še vedno doplačati 550,00 EUR, kot je razvidno iz razpredelnice 2.
Razpredelnica 2: Primer obračuna dohodnine iz rednega delovnega razmerja in dohodka iz dejavnosti
vrsta dohodka | dohodek | prispevki | akontacija dohodnine |
1100 dohodki
iz delovnega razmerja |
18.000,00 | 3.978,00 | 2.011,86 |
2000 dohodek
iz dejavnosti |
5.000,00 | 800,00 | |
skupaj | 23.000,00 | 3.978,00 | 2.811,86 |
skupaj dohodki | 23.000,00 | ||
skupaj prispevki | 3.978,00 | ||
splošna olajšava | 3.302,70 | ||
odmerjena dohodnina | 3.361,86 | ||
plačana akontacija | 2.811,86 | ||
razlika | 550,00 |
Zakaj prihaja do tega?
Naj tukaj najprej navedem le par osnovnih zadev o dohodnini – za lažje razumevanje dohodnine.
Kaj je dohodnina?
Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb.
Z dohodnino se obdavčujejo:
Kako in kdaj plačujemo akontacijo dohodnine?
Akontacijo dohodnine načeloma plačamo ob izplačilu posameznega dohodka. V največ primerih opravi plačilo akontacije dohodnine plačnik davka (to je izplačevalec dohodka – naš delodajalec) v obračunu davčnega odtegljaja (npr. akontacijo dohodnine od plače obračuna in plača delodajalec, ki je izplačal plačo).
V primerih, ko dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka (izplačevalec je npr. fizična oseba ali pa gre za dohodek iz tujine), akontacijo dohodnine ugotovi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca. Rok za vložitev napovedi je odvisen od vrste izplačanega dohodka.
Zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti, izračunava akontacijo dohodnine sam v davčnem obračunu, ki ga mora predložiti davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto; to velja tudi za dopolnilno dejavnost.
Dohodki, od katerih je bila med letom plačana akontacija dohodnine, se vštevajo v letno davčno osnovo, pri čemer se med letom plačane akontacije dohodnine odštejejo od odmerjene dohodnine na letni ravni. Dohodnino na letni ravni ugotovi davčni organ z odločbo.
Če pogledamo naš zgornji primer. Pri plači je naš delodajalec odvajal dohodnino. Če bi imeli samo plačo, ne bi nič dohodnine doplačevali.
Ob oddaji obračuna za popoldanski s. p. smo tudi že plačali dohodnino. Torej, zakaj moramo doplačati?
Dohodnina se gleda na skupen dohodek. V skupnem dohodku smo v drugem razredu po dohodninski lestvici. Pri plači smo v drugem razredu, medtem pa smo pri popoldanskem s. p. obračunali po stopnji 16%. Od tukaj tudi razlika za doplačilo.
Kaj pa, če bi bili v našem popoldanskem s. p. normiranci?
V tem primeru ne bi nič doplačali, saj za normirance velja cedularna obdavčitev, to je dokončna. Pri normirancih je osnova za dohodnino 80% prihodkov. Stopnja pa je 20%. Plača se ob obračunu in to je vse.
Kaj se nam pa bolj splača?
To je pa zelo odvisno od primera do primera. Vsakega je potrebno posebej pogledati in razmisliti ter malo izračunati, kaj se nam trenutno splača.