Posedovanje zasebnega reaktivca – private jet – ni nujno kaprica milijarderjev, ampak tudi potreba, ki je odvisna od posla in urnikov. Ko se poslovnež ne more udeležiti vseh želenih sestankov, jih lahko nekaj opusti in si s tem zmanjša obseg posla, ali pa najde način, da potuje skoraj s hitrostjo zvoka. Znani francoski direktor je nekoč izjavil, da je med širitvijo operacij na azijski trg izračunal, da bo moral na leto preživeti preko 190 dni kar v letalu. No, mimogrede: OECD je določila, da je oseba davčni zavezanec tiste države, kjer preživi vsaj 183 dni letno, zdi se pa, da so nekateri poslovneži kar “sky residents” – nebeški prebivalci, kot jih šaljivo imenujejo, za kar pa nimajo davčnih olajšav.
Nekateri posamezniki posedujejo reaktivce ali propelerska letala za osebno uporabo, bolj pogosto pa jih imajo državne administracije in korporacije – z namenom, da pospešijo posel in svoj razvoj.
Prednosti poslovnega letala
Poslovna letala omogočajo cenovno ugodno, hitro in varno prevozno sredstvo do (lastnikovih ) želenih destinacij. NEXA Advisor so v letih 2009 – 2013 opravili serijo raziskav in ocenili pomen lastništva malega jeta za posel. Ugotovitve kažejo, da korporacije, ki posedujejo zasebne reaktivce, prekašajo svoje tekmece v rasti prometa, inovativnosti, zadovoljstvu kupcev in v tržnem deležu. Seveda so tu še manj merljivi rezultati in ugodnosti, kot na primer let ob želenem času, prihranek časa na letališčih, možnost sestankov med letom, lažji dostop do končnih destinacij, manj utrujeni pogosto potujoči managerji itd.
Kdo so lastniki zasebnih reaktivcev?
Marca 2014 je Forbes ocenil svetovno število milijarderjev na 1645 (219 več kot leta 2013). To niso edini pomembni zasebni kupci reaktivcev; tudi od pol milijarde navzgor so hudo resni. Sicer pa je ocena, da kupujejo reaktivce osebe z nad 50 mil. $ premoženja.
Korporacije so v zadnjem desetletju postale delni lastniki približno 700 jetov. Napoved za naslednje desetletje je podobna.
Kategorizacija privatnih reaktivcev
Lahka kategorija
Ti reaktivci so namenjeni kratkim letališkim stezam, potovanjem, denimo, po Evropi (poslovnež lahko npr. opravi jutranji sestanek v Ljubljani, ujame kosilo v Parizu, večerja v Oslu in prespi na Ibizi).
Kategorija zajema poslovna reaktivna letala z B(usiness)&C(ommercial)A(viation) “equipped price”. Cene novih letal so od 9 do 21 mil.$. Pri tem je doseg te kategorije od 2.000- 3.100 NM, prostornina kabine pa od 300 ft3 (8.5 m3) do 700 ft3 (19.8 m3). V primerjavi z ostalimi kategorijami ima lahka kategorija relativno ugodno nabavno ceno in operativne stroške.
Srednja kategorija
Komfort je pomembno višji, doseg in prostornina se začne pri najvišji iz lahke kategorije: od 3,100 NM do 5,000 NM in od 700 ft3 do 1,500 ft3 (42.5 m3). Cene? Od 20 do 42M$. Ta kategorija predstavlja najpogostejše korporacijske reaktivce, zmore tudi medcelinske polete z do 12 potniki, pa še vedno lahko porablja krajše steze.
Velika kategorija
Doseg in prostornina presegata srednjo kategorijo, prav tako udobje in prilagodljivost. Z njim letite lahko kamorkoli brez postankov, spite, počivate, jeste, se tuširate, imate lastno spalnico, itd. Velika moč jim omogoča uporabo najkrajših stez, kot so: Aspen, Lugano, Saint-Tropez, London City Airport, kjer imajo težave celo propelerska lahka letala. Pravzaprav imajo podobe letalne lastnosti kot bojni lovci, zaradi tihih motorjev pa lahko uporabljajo letališča v centrih mest.
Tako letalo omogoči predsedniku uprave velike multinacionalke, da se udeleži sestanka ob 16h po lokalnem času v Hong Kongu (no, mučni jet lag pustimo ob strani). Predsednik potem preverja stanje delnic na pravkar odprti londonski borzi in presenečen ugotovi, da je njegov konkurent izkoristil trenutek in oslabil njegovo delnico, zato skliče bankirje iz Cityja na nujni sestanek v Londonu, tik pred zaključkom trgovanja. Celoten polet “management board” sestankuje na letalu in ob pristanku naroči borznikom, da znižajo kapital podjetja in s tem izgube. O tem mora takoj poročati na skupščini delničarjev v Tokiu in londonskega letališča pravzaprav ne zapusti, ampak odleti takoj na Japonsko.
Glede cen je trg z rabljenimi vendar obnovljenimi letali veliko bolj darežljiv.
Pomembni proizvajalci zasebnih letal
Vodilna znamka med ponudniki lahkih reaktivcev je Cessna, v srednji in večji kategoriji pa Bombardier. Ob tem ne smemo prezreti brazilske znamke Embraer, ki je po propelerskih gnanih uspešnih modelih naredila mali boom z modelom phenom 300.
Zakaj bi rabili zasebnega reaktivca?
Obstajajo številne možnosti prevozov z zasebnimi reaktivci, od posedovanja lastnega (kadar ga zares veliko potrebujemo in njegove koristi odtehtajo stroške), do občasnega jemanja ali dajanja v najem. Če bi ga potrebovali manj kot 50 ur letno, je boljši občasni najem, med 50 in 200 ur skupno lastništvo, za več pa je smiselno razmišljati o enolastništvu.
Solastništvo se je začelo razvijati v poznih ’80-tih, daje prednost pri uporabi letala v solasti, ki se sicer lahko izposoja tretjim osebam, vendar lastniki nosijo vse operacijske stroške. Operaterji, ki skrbijo za letala, so npr. NetJets, Flexjet, Flight Options in CitationAir, ki imajo skupaj 85% celotnega tržišča.
Let na vpoklic je cenovno morda najbolj privlačen za tiste, ki ne morejo ali želijo posedovati svojega letala.
Charterji
Že pred 50-timi leti je Executive Jet Aviation postal prvi ponudnik čarter poletov za poslovneže. Danes približno 1200 operaterjev razpolaga s 3,800 letali za najem. Stopnja rasti števila letal je okoli 5%. Seveda so ZDA in Evropa glavna trga s kar 70% deležem, največjo rast pa zaznavajo v tretjem svetu. Evropski Vista Jet skupaj z Jet Aviation in Wheels Up načrtuje naskok na ZDA.
Druga roka
Nakup rabljenih letal je zelo pomemben dejavnik in pravzaprav usmerja proizvodnjo novih letal. Skoraj 50% naročil prihaja od že-lastnikov letal z namenom zamenjave sedanje, ki je bil nabavljen pred petimi do desetimi leti. Zato je visoko povpraševanje po rabljenih letalih dokaj ključno za naročilo novega letala.
Razmerja in korelacija med lastniškim trgom novih letal in trgom rabljenih letal so prav zanimiva, saj večja ponudba rabljenih znižuje njihovo ceno ter zmanjšuje povpraševanje po novih letalih in seveda obratno. V zadnji krizi so tako čarterska podjetja lepo obnovila flote s poceni novimi letali.
Cena rabljenih letal
Tržna vrednost rabljenega letala je pomemben tržni kazalnik. Povprečna cena v zadnjih letih se po navedbah BCA Magazina giblje na okoli 60% nabavne, manj v lahki kategoriji (50%), največ v veliki (77%), medtem ko je historično povprečje za slednjo kar 80%. Pričakovati je, da se bodo cene rabljenih letal srednjeročno stabilizirale.
Stroški uporabe
S propelersko gnanim letalom ima seveda lastnik manj stroškov, kot z reaktivnim, zato je počasnejši, hkrati pa primernejši za krajše vzletno – pristajale steze, še posebej travnate. To je kategorija STOL – short take off and landing – letal. Med njimi je uspešnica model Socata TBM.
Večina manjših zasebnih letal je zasnovana za enopilotno upravljanje, čeprav zakonodaja iz varnostnih razlogov zahteva dva. Zato številni kupci, ki pričakujejo dolge lete, naročajo podaljšane verzije letal, na primer namesto modela falcon 7x, model 8x, ki pa nima za potnike nič več prostora, saj je ta namenjen prostoru za bivanje in počitek posadke.
Strežno osebje je pri manjših letalih bolj opcija, kot realnost. Osebje – vsaj ena oseba – pa je pogosto ali celo pravilo pri srednji in veliki, saj pri daljših letih skrbi za finalno pripravo hrane za potnike, osvežitev, celo pripravo postelj za potnike za medcelinske lete.
Stroški uporabe lahkega reaktivca s štirimi sedeži znašajo okoli 2000€ na uro. Na dolgih letih z manjšimi zasebnimi letali (Evropa – ZDA) je lahko le 1000€ na sedež, kar je podobno pri “sindikalni” uporabi nasploh.
Potniki na zasebnem letala prihranijo najmanj 20% časa za siceršnje formalnosti pred in po letu. Namesto obremenitve z gnečo neznancev postane letalo mobilna pisarna in delo poteka ves čas.
Ugodno opcijo namesto posedovanja lastnega letala ponuja na primer Jet Smarter, ki zagotavlja na nekaterih destinacijah neomejene lete za letno “članarino” 15.000$, čemur so dodali ponekod brezplačno “pobiranje” potnikov v mestnih središčih s helikopterji. Preračunano to pomeni teoretično možnost letenja celo leto za 41$ na dan.
Trg privat jet-ov
Seveda je gospodarsko stanje prav tako pomemben dejavnik na trgu in vpliva na ceno letal. Kadar ima svetovno gospodarstvo vsaj 3% rast, ima letalska industrija solidno rast. To velja za ZDA in EU. V deželah v razvoju je dovolj manjša rast.
Sama gospodarska rast pa ni dovolj, nekatere razvijajoče se države niso dober trg, ker morda ni pravih letališč, dobrih pilotov, ali zaradi zakonodaje ali ceno letaliških pristojbin.
Proizvajalci letal bodo v prihodnje skušali pridobiti nove kupce, ne le tiste, ki zamenjujejo svoje plovilo. Glavni vzvod za nakup bo predvsem manjša potrošnja goriva, večji doseg in morda celo nižja cena na račun uporabe novih materialov, tehnologij in boljše aerodinamike.
Sicer pa je svetovna zasebna flota malih reaktivcev že kar stara, saj ima povprečno letalo kar 16.6 let! Trije odstotki so stari že preko 40 let, kar je tipična upokojitvena starost za letala. Trenutno se izloči iz prometa približno 8% števila novo nabavljenih letal letno, zato se pričakuje pospešeno “upokojevanje” letal predvsem po zaslugi nove protihrupne in protiemisijske zakonodaje, ki ji stari zasebni reaktivci ne ustrezajo.
Zaostanki pri dobavi novih letal se nanašajo na naročila za letala, ki še niso dobavljena in so napovedovalec kratkoročnih dobav. Proizvajalci prilagajajo proizvodnjo glede na tekoče zaostanke za dobavami. Ker je vsako prilaganje obsega proizvodnje povezano s stroški (spremenjena dobava sestavnih delov, sprememba rokov, sprememba števila in strukture zaposlenih, itd.), si proizvajalci prizadevajo, da so nihanja čim manjša.
Tako je bil zaostanek z dobavo letal l. 2013 blizu 1200 letal v vrednosti okoli 50 milijard $, kar je bilo povsem primerljivo z l. 2012. Seveda ima velika kategorija letal največji delež v vrednosti. Ocena je, da 2/3 letal z zaostankom v dobavi pričakujejo stalni kupci, 1/3 pa operaterji flot.
Penetracijska stopnja zasebnih reaktivcev je merilo števila zasebnih letal v regiji glede na velikost regijskega gospodarstva kot BDP. Seveda penetracijska stopnja zelo variira. Tako ima v ZDA majhno stopnjo rasti, saj je tržišče že stabilizirano, in velikansko, kot npr. na Kitajskem. Zato je pričakovati visoko stopnjo rasti prodaje v Aziji, manjšo na razvitem Zahodu, število prodanih enot pa bo približno enako.
Opomba uredništva: v Sloveniji imamo menda tri zasebne letalske prevozniške družbe, samo eno pa ima floto stacionirano na slovenskem letališču. Ta, zadnja, ima turbopropelerska letala, ostali reaktivna, ki jih pretežno najemajo posredniki. Menda je registriranih zrakoplovov vseh vrst preko 600; podjetij, ki so registrirana za letalske prevoze, je 10, v zasebni lasti pa je po nekaterih navedbah še 20 reaktivcev.
Samy Sahly, odvetnik, Luxemburg, ekskluzivno za Podjetnik.net