Poleg močne vizije sta za spretno krmarjenje med vsakodnevnimi izzivi vodjem in podjetnikom lahko v veliko pomoč dve veščini opolnomočenja:
Samozavedanje in sprejemanje opolnomočenih odločitev.
Poskušati (angl. Trying) doseči cilj v sebi nima dovolj moči za pravo akcijo, spremembo in transformacijo.
Potrebna je močna vizija, ki določi prostor, smer in način delovanja za dosego želenega učinka.
Vsa moč je tako v izbirah in odločitvah, ali nekaj naredimo ali ne naredimo. Ali odpravimo pravo oviro ali je ne odpravimo; ali aktiviramo pravi potencial ali ga ne aktiviramo. Ali naredimo pravo aktivnost ali je ne naredimo; ali vztrajamo na poti ali odnehamo.
V tem članku so predstavljeni 3 pogledi na to, kako odkriti skrite potenciale in vire za sprejemanje boljših odločitev in s tem ustvariti želen uspeh in učinek.
Sprejemanje opolnomočenih odločitev
Beseda odločitev izvira iz latinske besede ‘decidere‘ (“določiti”), ki pomeni, da z izborom ene možnosti odpravimo ali uničimo druge možnosti. Že sama definicija nakazuje dilemo, s katero se vsakokratni odločevalec srečuje.
Gre za potencialne izzive in pasti odločanja, kot so odlašanje z odločitvijo, poskus neodločitve, iskanje odgovornosti za spremembe in odločitve v zunanjem okolju, iskanje perfektne odločitve, čakanje na zadostne informacije, kopičenje dokazov, ki bi opravičili odločitev, strah pred posledicami odločitve, čakanje na idealni čas za odločitev, breme prevzemanja odgovornosti za ‘pravo’ izbiro in odstranitev/uničenje vseh ostalih izbir, ki so bile na voljo, in podobno.
Vsak dan sprejemamo kot posamezniki številne odločitve.
Od manj zahtevnih vsakodnevnih odločitev, kaj bomo oblekli, kaj bomo jedli, kako in kdaj gremo na delo, kako porabimo ali ne porabimo denar, kakšne informacije želimo pridobiti, kaj se moramo ali želimo naučiti, kako reagirati v posameznih situacijah, s kom in kako komunicirati in sodelovati, do pomembnih in zahtevnih življenjskih odločitev.
Vodje in podjetniki so velikokrat v še bolj zahtevni situaciji, saj se pogosto morajo odločiti ob številnih nejasnostih in negotovostih.
Marsikdaj je breme odločanja in sprejema prave in dobre odločitve veliko, lahko celo preveliko. Velikokrat v dani situaciji in pod pritiskom bremena sprejmejo slabše in manj opolnomočene odločitve, kot bi si jih želeli.
Na kvaliteto procesa odločanja in sprejemanja opolnomočenih odločitev vplivajo številni dejavniki.
Med ključnimi so:
kakšna je naša vizija in strategija; kakšne so naše vrednote; čemu dajemo poudarek; kje in kakšen je naš fokus; čemu namenjamo svoj čas; kako prisotni smo; kam usmerjamo in kako uporabljamo našo energijo in druge vire in potenciale.
Samozavedanje
Številni vodje in strokovnjaki s področja vodenja prepoznavajo, da je samozavedanje ena od ključnih veščin za uspešno samovodenje in sprejemanje opolnomočenih odločitev.
Poznamo dve glavni kategoriji samozavedanja, notranje in zunanje samozavedanje.
Notranje samozavedanje predstavlja, kako jasno vidimo svoje vrednote, strasti, želje, skladnost z našim okoljem, reakcije, vključno z mislimi, čustvi, vedenjem, prednostmi in slabostmi, in vpliv na druge.
Zunanje samozavedanje pa pomeni razumevanje, kako nas drugi gledajo glede na naše vrednote, strasti, želje, ujemanje z našim okoljem, reakcije in vpliv na druge.
V nadaljevanju predstavljamo tri poglede – Kako odkriti skrite potenciale in vire za sprejemanje boljših odločitev?
Pogled – Kje je vaša pozornost?
Velja, da kamor gre naša pozornost in energija, tam in tisto ustvarjamo. Povzeto po Golemanu (2013: 209, 210) ima naša pozornost tendenco osredotočanja na tisto, kar ima pomen – je vredno oziroma pomembno.
Goleman izpostavlja, da je ključna naloga vodenja usmerjanje pozornosti tja, kamor mora iti.
Ob tem poudari, da se talent vodij skriva v sposobnosti preusmerjanja pozornosti na prava mesta ob pravem času, ter v sposobnosti zaznavanja trendov in izkoriščanja priložnosti.
Vodenje pozornosti zahteva tri elemente:
- osredotočanje na svojo pozornost;
- privabljanje in usmerjanje pozornosti drugih; ter
- pridobivanje in ohranjanje pozornosti zaposlenih, sodelavcev, strank in drugih deležnikov.
Kjer je potrebna naša pozornost in kjer naša pozornost ni ustrezna, tam je skrit potencial in vir za sprejemanje boljših odločitev.
V navdih za coaching prakso in nadaljnje samoraziskovanje priporočamo knjigo-pripročnik: Martin Weherle (2010): 100 vaj odličnega coachinga za začetnike in profesionalce.
Pogled – Kako kvalitetno mislite in spodbujate kvalitetno mišljenje?
“Mišljenje je zahtevno, zato večina ljudi raje predvideva in sodi.”
Carl Jung
Povzeto po Nancy Kline (2009, 2015) je kvaliteta vsega, kar človek naredi, odvisno od kvalitete mišljenja (angl. thinking), ki in kot ga človek pred tem opravi.
Kvaliteta mišljenja je tisto, kar pomaga ljudjem sprejeti najboljše odločitve.
Na tem mestu vas vabimo h kvalitetnemu premisleku z uporabo spodnjih vprašanj.
Pri vsakem od njih si vzemite nekaj časa za premislek, kaj resnično mislite, kaj resnično velja za vas, in kje je vaš skriti potencial za izboljšave.
Priporočamo, da svoje odgovore, vpoglede in ideje zapišete ali posnamete v svoj dnevnik. Na ta način se lahko večkrat vrnete k tej vaji, pridobite boljše samozavedanje, spremljate svoj napredek in se aktivno podprete na poti do opolnomočenja in uspeha.
Vprašanja za kvalitetno mišljenje:
- Koliko časa dnevno namenite kvalitetnemu mišljenju?
- Kako spodbujate kvalitetno mišljenje (v odnosih, timu, organizaciji, skupnosti)?
- Kako poslušate?
- Kako slišite?
- Kaj in kako preslišite?
- S čim se ne soočite?
V knjigi Time to Think (1999: 35) Kline ponudi Model 10 sestavin miselnega okolja, ki jih lahko uporabljamo in razvijamo pri svojem procesu mišljenja in v odnosu z drugimi:
Pozornost, Prodorna vprašanja, Enakovrednost, Spoštovanje, Enostavnost, Spodbujanje, Ozaveščanje in uravnavanje čustev, Fokus na jasne in natančne informacije, Dati prostor, Upoštevanje raznolikosti.
Kot eno od ključnih pasti za sprejemanje slabih in neopolnomočenih odločitev, Kline (2009, 2015: 71-75) izpostavlja ‘problem zanikanja’ (angl. Denial).
Poudarja, da je za kvaliteto mišljenja pomembna natančna informacija, in ne predvidevanje in sklepanje.
Navaja tri stopnje organizacijskega zanikanja:
1) Kar se dogaja, se ne dogaja;
2) Zgodilo se je, vendar ni bilo tako slabo;
3) Slabo je bilo v resnici dobro.
Navaja, da ljudje pogosto zanikamo ne samo slabe stvari, ampak tudi dobre.
V zgoraj omenjeni knjigi ponudi številna vprašanja in nasvete, kako lahko vodje in podjetniki pomagajo sebi in članom svojega tima, da razvijejo ustreznejše načine delovanja in sprejemanja bolj opolnomočenih odločitev.
Pogled – Kako usklajene so vaše misli, čustva in aktivnosti?
“Kvaliteta vsega, kar človek naredi, vse, prav vse,
je odvisno od kvalitete mišljenja, ki in kot ga človek pred tem opravi.”
Nancy Kline
Dnevno mislimo med 70.000 in 80.000 misli. Kar in kot mislimo, to ustvarja našo realnost.
Se kdaj vprašate,
- Kakšne misli mislim?
- Katere misli vzamem za resnico in svoje prepričanje?
- Kako zavestno izbiram svojih misli?
- Katera čustva so mi blizu/bližje, katerih se morda bojim?
- Kje je vzgib za mojo akcijo/reakcijo?
- Kako se odločam v stresnih in drugih manj predvidljivih situacijah?
Na odločitve in proces sprejemanja odločitev lahko vplivajo tudi naša čustva, kakšen odnos imamo do naših čustev ter kako smo opremljeni z orodji in pristopi za uravnavanje čustev v različnih situacijah.
“Usklajena čustva so ključna za intuitivno sprejmanje odločitev.” Michael Eisner
Večina raziskovalcev čustev se strinja glede petih univerzalnih čustev – čustev, ki so skupna vsem ljudem, ne glede na to, kje in kako smo bili vzgojeni.
Gre za čustva jeze, strahu, odpora/gnusa, žalosti in uživanja/radosti. V tem članku izpostavljamo čustvo strahu. Za nadaljnje raziskovanje priporočamo obisk spletne strani The Atlas of Emotions.
Odločanje in strah
Velikokrat sprejemanje dobrih in opolnomočenih odločitev ovira strah. Susan Jeffers v svoji svetovni uspešnici Feel the fear and do it anyway (2012) pravi, da kadar tvegamo in vstopimo na neznan teren ali se izpostavimo na nov način, izkusimo strah. Ta strah nas pogosto ovira na naši poti, včasih celo zaustavi.
Prvi nivo predstavlja površinsko zgodbo (angl. surface story), ki ima 2 tipa.
Prvi tip predstavljajo strahovi, ki se ‘zgodijo’. Na primer staranje, ostati sam, upokojitev, otroci zapustijo dom, smrt, bolezen, nesreče, izguba ljubljene osebe, nasilje, naravne nesreče in podobno.
Drugi tip predstavljajo strahovi, ki zahtevajo akcijo. Na primer iti nazaj v šolo, sprejemanje odločitev, sprememba kariere, zaključek ali začetek odnosa, imeti otroka, izgubiti težo, javno nastopanje, napake, intimnost in podobno.
Drugi nivo predstavljajo strahovi, ki se nanašajo na naše notranje mentalno stanje. Na primer zavrnitev, uspeh, neuspeh, biti ranljiv, biti prevaran, nemoč, neodobravanje, izguba ugleda in podobno.
Tretji nivo predstavljajo strahovi, ki so za določenim strahom. Na primer ker nas je strah kaj bodo drugi rekli o nas, nas je strah javnega nastopanja in govorništva.
Priznana strokovnjakinja na področju ranljivosti in krivde, Brené Brown, v svoji knjigi Dare to lead (2018) navaja, da so vsi voditelji, ki so jih vključili v raziskavo, navedli, da redno izkušajo različne vrste strahov, kar jo vodi do zaključka, da strah sam po sebi ni ovira, ovira je, kako se na strah odzovemo.
Pogosto je ovira pri soočanju z novim in neznanim ter vzrok naših strahov naše “črno-belo” razmišljanje, da sprememba pomeni, da gremo iz varnega v nevarno.
Jeffersova svetuje, da je v takih trenutkih in situacijah ključno, da ‘strah čutimo, vendar vseeno naredimo korak naprej’.
V resnici gremo samo iz ene cone poznanega v prehodno cono nepoznanega. Le-ta nosi s seboj tudi potencial za naše učenje in rast v naslednjo cono znanega, poznanega in s tem tudi ponovno udobnega.
Za nadaljnje raziskovanje in premagovanje strahu priporočamo:
- Priročnik Susan Jeffers (1998) Feel the Fear …. And Beyond;
- Posnetek vodene coaching vaje na povezavi – Vožnja s strahovi (angl. Leaders on Fear drive, avtorica coachinja Tanja Bogataj, 2020).
Namesto zaključka
Na poti do svojega cilja se vodje in podjetniki srečujejo s številnimi izzivi, različnimi tveganji in zahtevo po sprejemanju različnih odločitev.
Vsako tveganje je odmik od cone udobja. Vsaka odločitev za eno možnost odstrani ostale prejšnje možnosti. Vsaka odločitev spremeni potek od tega, kar je bilo, kar je, in kaj je od te odločitve naprej možno.
Stalno razširjanje cone udobja ter krepitev veščin opolnomočenega odločanja in samozavedanja lahko uporabimo kot odlično priložnost za učenje, rast, napredek in inovacije.
V tem članku smo predstavili 3 poglede, ki jih lahko raziščete in ugotovite, kjer so vaši skriti potenciali in viri za sprejemanje boljših odločitev, in sicer Kje je vaša pozornost; Kako kvalitetno mislite in spodbujate kvalitetno mišljenje; Kako usklajene so vaše misli, čustva in aktivnosti.
Naj zaključimo z mislijo Maye Angelou, “Danes naredi tako dobro kot znaš, in ko znaš bolje, naredi bolje”.
Mmag. Tanja Bogataj, certificiranja coachinja za Visionary Leadership, direktorica zavoda Moč za spremembo, ustvarjalka #bepowerfulandfree®
Kontakti: www.tanjabogataj.com; tanjabogatajcoaching@gmail.com https://www.linkedin.com/in/tanjabogatajcoaching/
Uporabljeni in priporočjivi viri za nadaljnje samo-raziskovanje:
- Brené Brown, Dare to Lead, Penguin Random House UK, 2018;
- Daniel Goleman, Focus, The Hidden Driver of Excellence, HarperCollins, 2013;
- Martin Wehrle, 100 vaj odličnega coachinga za začetnike in profesionalce, Moja knjiga d.o.o., 2010;
- Nancy Kline, Time to Think, Listening to Ignite the Human Mind, Cassell Illustrated, 1999;
- Nancy Kline, More Time to Think, The Power of Independent Thinking, Cassell Illustrated, 2009, 2015;
- Paul Ekman, Atlas of Emotions, https://atlasofemotions.org/;
- Susan Jeffers, Feel the fear and do it anyway, Penguin Random House UK, 2012
- Susan Jeffers, Feel the Fear … and Beyond, Ebury Press, 1998;
- Tanja Bogataj, Leaders on Fear Drive, video coaching experience, Tanja Bogataj_LIFT UP Your Vision YouTube kanal, https://youtu.be/6uUp8iO5RD8?si=_Qb50OzUHgerP6fM, November 2020;