Slovenci v povprečju govorimo tri jezike in smo tako tretji po številu znanja jezikov v Evropski Uniji.

Govorimo torej slovensko in še dva tuja jezika. Za primerjavo naj povemo, da le 25% Evropejcev govori vsaj dva tuja jezika. Najbolj razširjen tuj jezik v Sloveniji je hrvaščina, takoj za njim pa angleščina in nemščina (vir: Eurobarometer). Kljub našemu nadpovprečnemu znanju jezikov pa je marsikomu težko nastopati v tujem jeziku.

vir: https://jakubmarian.com/wp-content/uploads/2014/10/median-of-languages.jpg

Zakaj naši nastopi v tujem jeziku niso tako suvereni kot v maternem jeziku?

1. Slovenci smo do sebe nesamozavestni

To dejstvo družboslovci velikokrat povezujejo z zgodovinskim ozadjem. Večino svojega obstoja smo bili pod avtokratskimi režimi. Od nekdaj so nam drugi govorili, kaj moramo storiti, kar pa ni bilo najbolje za našo samozavest in zaupanje vase. Tako se ob nastopu v tujem jeziku hitro zgodi, da začnemo dvomiti v svoje sposobnosti. Posledično se začnejo pojavljati napake. Za to ni krivo neznanje, ampak pomanjkanje samozavesti, kar nam ustvarja stres.

Ko ne najdemo pravega izraza, se iz zadrege rešujemo z mašili, kot so:

»like; so; you know, actually, as a matter of fact, …«

Zaupajte vase!

Najbolj pomembno je, da zaupate v svoje sposobnosti in se poskušate čim bolj sprostiti. Vsakdo mora pred nastopom najti tehniko, ki ga sprosti, pa naj bo to sprehod v naravi, meditacija, dihalne vaje, ples ali karkoli drugega. Če pred nastopom nimate časa za nič od naštetega, se lahko za nekaj trenutkov postavite v pozo moči. Dvignite roke visoko v zrak ali pa oprite roke v boke in stojte vzravnano, ter pozo zadržite nekaj trenutkov.  Tako boste zmanjšali raven kortizola (stresnega hormona) in sproščenost vam bo pomagala do suverenega nastopa. Stres tako ne bo blokiral dostopa vaših možganov do naučenega in do rabe tujega jezika.

2. Možgani potrebujejo čas, da začnejo razmišljati v tujem jeziku.

Če tujega jezika ne uporabljamo vsakodnevno, je preklop med jeziki za naše možgane stresen. Kar naenkrat moramo biti pozorni na slovnico in besedišče, česar pri rabi maternega jezika sploh ne opazimo. Možgani torej delujejo pospešeno in več kot po navadi, kar se kaže kot dodaten stres.

Naj raba tujega jezika postane vaš vsakdan!

Zelo učinkovito je, če pred nastopom v tujem jeziku začnete govoriti v izbranem jeziku že doma, s partnerjem, otroki, prijatelji, sodelavci. Pomagalo vam bo, da boste vadili v poznanem okolju, kjer se počutite varne in sproščene ter so napake dovoljene.  Kmalu boste ugotovili, da govorjenje v tujem jeziku ni nič strašnega.

Preberite tudi kakšno tujejezično knjigo; branje bo pripomoglo, da boste razširili svoje besedišče in v praksi lažje uporabljali slovnična pravila. Ob branju strokovne literature z vašega področja boste še dodatno nadgradili besednjak.

Oglejte si film brez podnapisov; tako bodo vaši možgani osredotočeni samo na tuj jezik, brez distrakcije podnapisov in mešanja dveh jezikov.

3. Slaba pripravljenost na nastop.

Ne moremo pričakovati, da bomo brez priprave na nastop, naj bo le-ta v maternem ali tujem jeziku, blesteli. Brez nič ni nič. Za uspešen nastop je ključna dobra predpriprava. To je delo, ki ga opravite v naprej in vašim poslušalcem ni vidno. Zagotovo pa se bo obrestovalo pri vašem nastopu, kar bo zaznalo tudi občinstvo.

Dobra predpriprava je ključna za kvaliteten nastop.

Pomagalo vam bo, da za posamezne besede najdete čim več sopomenk. Tako se v vašem govoru ne boste ponavljali, skozi razmišljanje o sopomenkah pa boste ugotovili katere besede so vam bližje in jih boste lažje ter bolj suvereno uporabljali.

V prostor kjer boste imeli nastop, pridite vsaj nekaj minut prej. Tako se boste lahko v miru spoznali s prostorom, si pripravili morebitne pripomočke in izbrali del prostora kjer boste imeli svoj govor. V kolikor boste v prostoru prej, boste lahko vaše poslušalce tudi osebno pozdravili in navezali stik z njimi, kar vas bo sprostilo.

Vnaprej si pripravite morebitne vizualne pripomočke. Služijo naj vam kot podkrepitev vašega govora, nikakor pa naj na prezentaciji v Power Pointu (ali kakšnem drugem pripomočku) ne bo preveč teksta. Ljudje namreč ne morejo obenem poslušati in gledati.

Za konec pa še vzpodbuden podatek. Raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki govorijo tekoče več kot en jezik, boljši spomin, so bolj kognitivno ustvarjalni in bolje duševno prilagodljivi, kot tisti, ki govorijo zgolj en jezik. (What happens in the brain when you learn a language, The Guardian)

To je še dodaten razlog, da pred naslednjim nastopom zaupate vase.

Tjaša Strle