Kdaj naj ustavimo nadaljnje izpopolnjevanje produkta, nadaljnji razvoj in testiramo ali vržemo na trg nek produkt, pa naj je izdelek ali storitev?
Kdaj je dovolj?
Odgovor je lahko v MVP.
“Minimalno izvedljiv produkt” (Minimum Viable Product – MVP) je izraz, ki ga je skoval Frank Robinson in populariziral Eric Ries, avtor metodologije Lean Startup.
Kot produkt je mišljen tako izdelek, kot storitev. (MVP) je različica produkta z ravno dovolj funkcijami, da ga lahko uporabljajo prve stranke, ki lahko nato zagotovijo povratne informacije za prihodnji razvoj produkta.
S fokusom na MVP se razvijalci želijo izogniti dolgotrajnemu in večkrat nepotrebnemu delu.
MVP je “znanstveno” eksperimentiranje v kontekstu potrjevanja poslovnih hipotez, saj podjetnikom daje vpogled, ali bi bila določena poslovna ideja dejansko izvedljiva in dobičkonosna s testiranjem predpostavk, ki stojijo za produktom ali poslovno idejo.
Vključuje lahko tudi izvedbo tržne analize.
Koncept se lahko uporablja za potrditev tržne potrebe po produktu in/ali za postopen razvoj obstoječega izdelka. Kot preizkušnja poslovnega modela je še posebej uporaben za nova/zagonska podjetja, ki se bolj ukvarjajo z iskanjem potencialnih poslovnih priložnosti.
“Minimalno izvedljiv izdelek je tista različica novega produkta, ki jo uporabljamo za zbiranje največje količine potrjenega znanja o strankah z najmanj truda.”
Uporaba besed največ in najmanj v definiciji pomeni, da ni formula.
Potrebna je presoja, da se v katerem koli kontekstu ugotovi, kaj je MVP smiselno.
Minimalno izvedljiv produkt ima ravno dovolj osnovnih funkcij za učinkovito uvajanje produkta. S tem se izognemo nadaljnjemu razvoju neželenih produktov. Zgodnji uporabniki so bolj prizanesljivi in bodo dali uporabne povratne informacije.
Glavno načelo pristopa Lean Startup temelji na potrditvi hipotez, saj hočemo od zgodnjih kupcev izvedeti, ali sploh želijo ta ali tak produkt in če ta ustreza njihovim potrebam.
Če ne ustreza, moramo obrniti hipoteze ter tako zmanjšati stroške in tveganje na poti k neuspehu, saj so za to najbolj pogost “krivec” neobstoječe potrebe potencialnih kupcev.
S konceptom MVP:
- Preizkusimo hipoteze o produktu z minimalno porabo virov
- Pospešimo učenje
- Zmanjšamo porabo razvojnega časa
- Čim prej zagotovimo produkt prvim uporabnikom
- Poiščemo osnovo za druge produkte
- Zelo hitro zgradimo blagovno znamko
Alternative pristopu MVP
“Minimalno všečen produkt -MLP” – gre za ustvarjanje zadostne funkcionalnosti, da bodo kupci vzljubili izdelek takoj po lansiranju, ne le tolerirali.
Pri “Minimalni tržni produkt – MMP« – gre za ustvarjanje minimalnega nabora funkcij za testiranje izvedljivega poslovnega modela za trženje.
MMP torej združuje minimalno sposobne in všečne produkte.
Začetek z MMP pomeni, da ste že določili ciljne uporabnike in trg ter dobro razumete težavo, ki jo poskušate rešiti z izdelkom.
»Minimalno privlačna ponudba« je alternativa minimalno izvedljivemu produktu.
Ko “izdelek” pomeni nekaj zapletenega, se zahteva nanaša na nekaj hitrega, jasnega in razumljivega. Minimalna privlačna ponudba je lahko en stavek, na primer: »Verjetno najboljše pivo na svetu!«
Če gre pri strategiji modrega oceana za iskanje novega trga in ustvarjanje novega povpraševanja, pa gre pri strategiji črne luknje za iskanje skritih priložnosti za spremembo vedenjskih vzorcev ljudi, ki so navajeni početi stvari na določen način ali jih sploh ne početi.
Testiranje
Testiranje je bistvo minimalno sposobnih produktov.
Kot je opisano zgoraj, želi MVP preizkusiti, ali ideja deluje v tržnem okolju, pri tem pa porabi najmanjše možne stroške.
To bi bilo koristno, saj zmanjša tveganje inovacij (tako da ne bi bilo treba žrtvovati ogromnih količin kapitala, preden se dokaže, da koncept dejansko ne deluje) in omogoča postopne, na trgu preizkušene modele širitve.
Preprosta metoda za preizkušanje finančne izvedljivosti ideje bi bilo načrtovanje na podlagi odkritij.
Najprej preizkusimo finančno izvedljivost novih podvigov s preučevanjem predpostavk za idejo, z obrnjenim izkazom poslovnega izida (začnemo s ciljnim dohodkom, potem s stroški novega produkta, in preverbo ali je možno iztržiti ciljni prihodek).
Testiranje ocenjuje, ali je začetni problem ali cilj rešen na način, zaradi katerega je smiselno napredovati.
Trženje
MVP se razlikuje od običajne strategije tržnega testiranja, pri kateri se zgodaj vloži čas in denar v implementacijo izdelka, preden ga preizkusite na trgu.
Namenjen je zagotoviti, da trg želi izdelek, preden pride do velikih časovnih in denarnih naložb.
MVP se razlikuje od metodologije odprtokodne programske opreme zgodnje izdaje, pogoste izdaje, ki prisluhne uporabnikom in jim omogoči, da definirajo funkcije in prihodnost izdelka.
Namesto tega se MVP začne z vizijo izdelka, ki se ohranja v celotnem življenjskem ciklu izdelka, čeprav je prilagojena na podlagi eksplicitnih in implicitnih (posredni ukrepi) povratnih informacij potencialnih bodočih kupcev izdelka.
Predčasna objava MVP lahko podjetju bolj škoduje kot pomaga.
Podjetje namreč tvega, da bo razkritje botrovalo posnemanje konkurenta in mu dalo stroškovno prednost.
Metoda je manj primerna za okolja, kjer je zaščita intelektualne lastnine omejena (in kjer se izdelki zlahka posnemajo).
Negativne povratne informacije o MVP lahko negativno vplivajo na ugled podjetja.
Še več – močno nezadovoljstvo prvih kupcev s produktom bo širilo slab glas o produktu in niti izboljšane verzije produkta ne bodo realizirale želenega obsega posla.
Za mnenje smo povprašali tudi našega urednika, izkušenega podjetnika. Vito Komac pravi:
“Sam sem bil večkrat v situaciji, da se je bilo treba odločiti za lansiranje novega produkta in se ni najbolje izšlo. Še večkrat sem bil svetovalec v drugem podjetju. Tako so na primer lastniki, finančni sklad, silili razvojnike kupljenega podjetja, da naj vendar že dajo ta in ta produkt (kombinacijo fotovoltaičnega vertikalnega panela in hlajenja) na trg, ker da ne morejo v nedogled financirati razvoja, razvojniki na čelu z nekdanjim lastnikom pa so vztrajali, da bi naredili še nekaj izboljšav na že tržno atraktivnem produktu. Rezultat – podjetje je šlo v stečaj. Ali pa spletni portal, ki ga je poganjala množica vhodnih podatkov. Še malo, še malo, so govorili razvojniki, dokler se podjetnik ni razburil in ukazal: ‘Dajmo ven verzijo 3.0 in jo bomo vsako leto ali kadar bo potrebno nadgrajevali s 3.1., 3.2. in tako naprej!’”
Uredništvo Podjetnik.net
