Upravičenci
Letni dopust in regres sta temeljni pravici delavca. Do regresa so upravičeni vsi redno zaposleni delavci. Delodajalec mora delavcu do konca marca vsako leto odmeriti število dni dopusta v tistem letu in ga o tem tudi obvestiti.
Regres pripada tudi tistim delavcem, ki so jim bile vročene odločbe za čakanje na delo.
Regres pripada v sorazmernem deležu tudi zaposlenim po 1. juliju, prav tako pripada tudi delavcem v bolniškem staležu, porodniškem ali starševskem dopustu. Delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, pripada sorazmerni del dopusta, pa tudi sorazmerni del regresa. Delavcem, ki jim poteče pogodba o zaposlitvi pred 15. junijem, pripada 5/12 regresa, po 15. juliju pa 6/12 oziroma polovica.
Višina regresa
Višina regresa se ogleduje po povprečni minimalni plači v državi v tekočem letu. Od 1. 1. 2021 ta znaša 1.024,24 EUR za polni delovni čas (Zakon o minimalni plači; Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18). To je tudi minimalni znesek regresa za l. 2021. Regres v višini 100 % zadnje znane povprečne plače v RS je neobdavčen. Do te višine ni potrebno obračunati prispevkov in akontacije dohodnine.
Morebitna kolektivna panožna pogodba pa lahko določa tudi višji regres od minimalno omenjenega.
Celotni ali proporcionalni regres
Kadar ima delavec pravico do celotnega dopusta, ima tudi pravico do celotnega regresa. To pomeni, da je bil zaposlen v celotnem koledarskem letu pri enem ali pri več delodajalcih (vendar brez prekinitve delovnega razmerja). V tem primeru se število dni dopusta in tudi regres razdeli proporcionalno – glede na število mesecev zaposlitve – na vse delodajalce, enako pa velja tudi za regres. Delavec je upravičen do regresa, tudi če ne izkoristi letnega dopusta, lahko pa se z delodajalcem pogovori o višini tega.
Tako delavcu pripada za vsak mesec zaposlitve v tekočem letu 1/12 regresa.
Rok
Rok za izplačilo regresa je do 1. julija 2021. V primeru nelikvidnosti delodajalca se rok lahko podaljša do 1. novembra. O odlogu in zavezi do izplačila mora biti delavec pisno obveščen. Osebe, ki se zaposlijo po 1. juliju, so upravičene do regresa v proporcionalnem delu, višina se vpiše že v pogodbo o zaposlitvi in izplača ob izplačilu prve plače takega delojemalca.
Posebnosti
Delavec se regresu ne more odpovedati, upravičen je tudi do zakonskih zamudnih obresti za poznejše izplačilo. Za zamudo pri izplačilu regresa delavec lahko toži delodajalca pred delovnim sodiščem; končno lahko tudi poda predlog za izvršbo.
Zgodi se, da je regres obračunan na plačni listi, ne pa izplačan. Takrat delavec lahko neposredno vloži izvršbo.
Kadar to dopušča kolektivna pogodba, lahko delodajalec regres izplača delno ali v celoti v »bonih«.
Tožbo zaradi neizplačila regresa je potrebno vložiti v roku petih let.
V primeru, da je delavcu izplačan previsok znesek regresa, je dolžan razliko vrniti delodajalcu.
Uredništvo Podjetnik.net
