Razvoj, implementacija in evalvacija modela za spodbujanje inovativnosti učencev v osnovnih šolah

Strategija Evropa 2020 temelji na zmanjšanju brezposelnosti in boljšemu življenju, na pametni, trajnostni in vključujoči rasti s ciljem oblikovanja novih delovnih mest. Te zahteve je mogoče izpolniti le, če imamo inovativne, dobro izobražene in podjetniško razmišljujoče državljane, ki so – ne glede na trenutno stanje – sposobni radovedno in inovativno razmišljati in se prilagajati trenutnim izzivom, s katerimi se soočajo.

Mladi, ki so pripravljeni in sposobni, da postanejo podjetniki in uspešno razvijajo svoje gospodarske ali socialne povezave, bodo postali inovatorji v širših organizacijah, v katerih bodo delali.

V organizacijah, kjer je izobraževanje ključnega pomena za oblikovanje kreativnih zamisli, za boljše odnose med ljudmi, kjer je tudi prostor za medkulturne aktivnosti.

Podjetniško izobraževanje je bistvenega pomena ne le za oblikovanje miselnosti mladih, ampak tudi za zagotavljanje znanja in spretnosti, ki so ključnega pomena za razvoj podjetniške kulture.

V skladu z okvirom ključnih kompetenc sta podjetništvo in samoiniciativnost ključni kompetenci, ki se nanašata na sposobnost posameznika za uresničevanje svojih zamisli. Vsaka vključuje ustvarjalnost, kreativnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev na najvišjih ravneh odločanja.

Pristop, na katerem temelji projekt »Razvoj, implementacija in evalvacija modela za spodbujanje inovativnosti učencev v osnovnih šolah«, pomeni prehod od podjetniškega izobraževanja v smislu „kako voditi podjetje“, k razvoju splošnih kompetenc, uporabnih v vsakdanjem življenju. Gre za zmožnost učenca, da zna idejo “spraviti” v akcijo, jo razviti in udejanjiti. Poudarjeno je spodbujanje ustvarjalnega in inovativnega reševanja problemov kot univerzalno uporabne veščine, kar je tudi bistvo podjetniškega razmišljanja in delovanja. Projekt se je zaključil v letu 2014/2015 in se izkazal za odličen primer dobre prakse. V omenjeni pilotni projekt so bile vključene osnovne šole, razredi v zadnji triadi, iz vseh slovenskih regij po ena šola, s ciljem dokumentiranega učnega načrta in objavljene monografije z naslovom “Mladi, šola in izzivi prihodnosti – Razvoj ustvarjalnosti in inovativnosti kot sestavin podjetniške naravnanosti in spretnosti v osnovni šoli”, katera je dosegljiva v e-obliki, na spletni strani Zavoda za šolstvo in šport.

V okviru celotnega programa izobraževanja in usposabljanja pa je strateški cilj povečanje ustvarjalnosti in inovativnosti med mladimi z vključitvijo kompetence podjetništva. Strmeti je potrebno k sodelovanju na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, saj se možnosti kažejo tako v transverzalnih, vodoravnih in v medpredmetnih povezavah ter povezavah z zunanjimi deležniki. Povezovanje na vseh teh ravneh krepi samozavest in gradi kompetenco, temelječo na individualnih osebnih resursih ter izboljšuje akcijsko komponento.

V želji, da bo ustvarjalnost in inovativnost postala pomemben del učnega procesa tudi v slovenskih šolah, je potrebno poiskati pristope, ki spodbujajo in opogumljajo učence, da se bodo v šoli lahko v večji meri izražali kreativno ter pridobivali kompetenco podjetnosti in samoiniciativnosti.

Seveda pa spodbujanje učencev, da ustvarjajo nove zamisli, predstavlja le začetni korak. Dobro idejo je treba tudi razviti, ji dati oprijemljivo obliko in jo spraviti v uporabo ter jo nekega dne tudi tržiti.

Čeprav šola ni podjetje, je vendarle pomembno, da imajo tudi učenci priložnost ustvarjalne ideje prevesti preko celotne invencijsko – inovacijske verige.

Poudarek je na celostnem učenju, ki omogoča reševanje problemov v realističnih in avtentičnih situacijah. To pomeni, da šolsko delo ne sme biti ločeno od lokalne skupnosti in procesa produkcije.. Na ta način se tudi razvija kompetenca podjetnosti. V izvedbi programa so sodelovali moderatorji procesa, ki so skrbeli za uspešno izvedbo celotnega programa in za aktivno vključevanje udeležencev v učne procese. Mentorji – podjetniki, so tisti, ki s svojimi izkušnjami navdihujejo in prinašajo konkretna znanja iz prakse. Na tak način dosežemo dodaten učinek odpiranja šol in tesnejšega zelo pomembnejšega povezovanja šolskega sistema z gospodarskim sistemom.

Predstavitev posameznih faz dela

Preden skupina učencev začne z delom, se poveže s predstavniki lokalnega in poslovnega okolja in jih povabi k sodelovanju v projektu. V začetnem pogovoru učenci spoznajo probleme lokalne skupnosti ali probleme poslovnega sveta. Razumevanje okolja jim je v pomoč pri opredelitvi problema in pri njegovem kasnejšem razvoju. Cilj je aktivnosti razvijati v dialogu s skupnostjo in ostalimi deležniki.

Rdeča nit oziroma proces dela projekta je razdeljen v več med seboj povezanih faz. Prva faza je faza definicije problema. V tej fazi se učenci posvetijo identifikaciji in opredelitvi izziva oziroma problema in zaznavanju priložnosti. Sledi opazovanje uporabnikov ter pridobivanje čim večih informacij o problemu. To fazo nadgrajuje pridobivanje idej, ki nakazujejo rešitev problema, čeprav ni nujno, da se bodo kasneje vse izkazale kot uporabne. Nanašajo se na nov proizvod, storitev, proces, prostor ali sistem. Naslednja faza je faza prototipiranja, kjer potencialne inovacije, dodelane do različnih stopenj uporabnosti, interaktivno preizkušamo pri uporabnikih. Zadnja faza v sodelovanju je implementacija. Gre za predstavitev inovacije, ki je uporabna, koristna, tehnično izvedljiva in ima razdelan načrt financiranja.

Uporabljena je bila metoda designerskega načina razmišljanja, katera je primerna za zgoden razvoj ustvarjalnega razmišljanja in temelji na spodbujanju podjetnosti in samoiniciativnosti, ki sta temelj podjetniških osebnostnih lastnosti.

Slika1: Proces designerskega načina razmišljanja (po Nassbaum, 2004)

(kliknite, da se shema poveča)

V fazi definicije problema je cilj zaznati nove priložnosti za rešitve izzivov (problemov) iz okolja ali na osnovi lastnih izkušenj (za izdelke, storitve, prostore, procese …), identificirati in spoznati uporabnike, postaviti časovni okvir in omejitve, …

Opazovanje in zbiranje podatkov je v procesu designerskega načina razmišljanja ena od ključnih faz, s katero na sistematičen način raziščemo uporabnikove izražene ali neizražene potrebe in želje. Cilji tega: zbrati obstoječe podatke o problemu in njegovih morebitnih rešitvah, identificirati deležnike, celovito razumeti problem in ga natančno definirati itd.

V fazi generiranja idej se začnemo ukvarjati z idejo in razvojem ustvarjalnega razmišljanja, ki je temelj za generiranje idej. Reševanje problemov spodbudi nastajanje in definiranje idej. Spoznamo, da so problemi v bistvu nove priložnosti, zato skupinsko delo pomembno vpliva na kakovost končne rešitve. Še posebno pozornost je treba nameniti uporabi in nadgradnji idej drugih, spodbujanju nenavadnih idej in ne nazadnje spodbujanju spoštljivosti v komunikaciji med vsemi vpletenimi. Cilji so kreativno in inovativno razmišljati ter poiskati zamisli, ki bodo pomagale rešiti problem ter uporabiti tehnike ustvarjalnega iskanja idej.

V procesu prototipiranja učenci izvedejo čim več ponovitev z namenom izboljšati prototipe v šolski učilnici, tehnični delavnici, naravoslovnem kabinetu … Najprimernejše metode so tiste, ki ne zahtevajo večjih investicij in lahko sami preizkusijo vrsto alternativ in izboljšav. Pri tem gre za prototipiranje izdelkov, storitev ali procesov.

V zadnji fazi – fazi implementacije, naročnik, ki je v podjetništvu običajno tudi designer rešitve, zbere sredstva potrebna za tržno uvedbo rešitve in jo popelje v različne tržne aktivnosti z namenom zaslužka in s tem tudi ustvarja nova delovna mesta.