Včasih gledamo uspešne ljudi, ki so v stresu, in jih poveličujemo.
So naši vzorniki, ker so sposobni zdržati velike pritiske, obremenitve in stresne situacije. Ko nekdo reče: ‘zelo veliko delam’ ali pa ‘sem pod velikim stresom’ ali prepričljivo ‘jaz lahko prenesem ogromno,’ ali celo ponosno citira velikega filozofa Nitzcheja ‘kar nas ne ubije, nas utrdi’… – vse to slišimo kot občudovanja vredno ter si jim želimo biti podobni. Dojemamo to kot rešitev in neizogibno pot k našim ciljem.
Izhajajoč iz takega načina razmišljanja, postane naš cilj, da bi bili sposobni zdržati še višje nivoje stresa. Ponavadi to pomeni, da smo že zdaj pod velikim stresom. Ampak v prihodnosti bomo lahko delali še več in pod večjim stresom, ker se bomo naučili, kako ga bolje upravljati in nadzorovati. Želimo zvišati našo toleranco do stresa. Zmotno razmišljamo.
Na srečo obstaja povezava, ki pravi, da:
naš trenutni nivo stresa odraža našo toleranco do stresa.
Verjetno ste že opazili, da so ljudje, ki govorijo ‘jaz lahko prenesem ogromno stresa’, ponavadi dejansko pod stresom in nemirni.
Bolj kot zvišamo toleranco do stresa, več stresa bomo doživljali. Več konfliktov in odgovornosti si bomo nabrali zato, da bomo ustrezali naši notranji definiciji in toleranci do stresa. Nižja kot je toleranca do stresa, manj stresa bomo doživljali.
Pogosto je potrebna določena oblika krize, da se ljudje zavemo, kaj si pravzaprav sami počnemo; na primer ločitev, bolezen v družini, pojavi se škodljiva odvisnost itd. Zgodi se torej nekaj, kar ustvari motivacijo za iskanje novih, drugačnih rešitev. To ni potrebno. Potrebno je globlje razumevanje.
Večina seminarjev in izobraževanj temelji na tem, kako upravljati in kontrolirati nivo stresa. Z različnimi tehnikami se tudi učimo, kako si pomagati, da lahko zdržimo večje pritiske, posledično pa nehote zvišujemo toleranco do stresa. Z lajšanjem posledic si omogočamo, da v prihodnosti lahko prenesemo več in dlje. Točno to, kar si mislimo, da potrebujemo, ampak nam škodi.
Zakaj pride do takšnega zmotnega razmišljanja?
Splošno naučeno verjamemo, da je stres vgrajen naravni pojav. Da je stres lastnost okolja, ljudi, situacij, okoliščin. Verjamemo, da ne glede na to, koliko se bomo naučili obvladovati stres in spremenili svoja prepričanja, da ga bomo doživljali manj, se ga nikoli ne bomo znebili, ker obstaja nepredvidljiv potencialni dogodek, ki nas bo presenetil in spravil v stres. Živimo v svetu, kjer zmotno mislimo, da lahko zunanje okoliščine povzročajo to, kako se počutimo in kaj mislimo.
Za pravo rešitev moramo pogledati globlje, kaj se dogaja.
Če želimo manj stresa, je zelo koristno razumeti izvor človeške izkušnje.
Naša izkušnja je vedno ustvarjena preko moči misli in zavesti.
Ljudje doživljamo svojo psihologijo v vsem svojem obsegu misli, slik, zvokov, občutkov itn. kot unikatno interpretacijo sveta.
To pomeni, da stresnih situacij ni. Je le stresno razmišljanje in stresno doživljanje situacij.
Misli in občutkov ne moremo ločiti.
Stresa ne moremo doživljati brez vpletenosti naših misli. Situacije in ljudje nimajo vgrajenih absolutnih lastnosti. Ljudje lahko isto situacijo doživljamo zelo različno, četudi to doživljanje opisujemo na podoben način. Občutimo lahko le tisto, kar mislimo.
Ko se zavedamo pravega izvora stresa, postane logično in ključno, da ga čim prej zaznamo, še preden se razvije. Ko zaznamo, da je naš um prehiter, popustimo stopalko za plin. Popustimo miselni mlinček in se vrnemo v ravnotežje, v prisotnost.
Kako to zaznamo?
Občutki nam vedno sporočajo kvaliteto našega miselnega toka in ne kvaliteto zunanjih okoliščin.
Na tak način se vedno vrnemo v pravi izvor problema in se odpravimo na učno pot, ki vodi v vedno bolj jasno in uravnoteženo izkušnjo življenja. Del te poti je tudi zaznavanje in izkustveno razumevanje prave narave minljivosti ter iluzornosti misli in občutkov.
Ko postaja naš urnik neobvladljiv, se ustavimo in prevrednotimo obveznosti, namesto da zberemo še zadnje atome moči in se na silo prebijemo skozi. Ključno je razumevanje, da ni urnik tisti, ki povzroča stres, ampak da je naše mišljenje neprimerno.
Če želimo drugačno izkušnjo, potrebujemo drugačne misli.
Ko se nam zdi, da nimamo več kontrole in smo zamerljivi, si vzemimo čas zase in se umirimo, zadihajmo, pojdimo na sprehod, namesto da zavihamo rokave in se lotimo težkega dela na silo in z odporom, jezo itn. Prej ko zaznamo napetosti in pritiske, prej in lažje nam bo spustiti nekoristne miselne navade in vzorce in bolj bomo odprti za drugačne misli.
To ne pomeni, da moramo skrbeti, da dela ne bomo opravili in da ne bomo odgovorni.
Kadar se naš um umiri, postane jasen in miren, se naš nivo stresa zniža. V takem stanju smo bolj učinkoviti in bolj zadovoljni, delujemo bolj optimalno.
Bolj ko znižamo našo toleranco do stresa oziroma bolj ko vidimo njegov pravi izvor, manj stresa bomo imeli in več možnosti ter prostora bo za kreativne ideje in rešitve aktualnih izzivov.
