Seveda vsi vemo, da ni enačaja med pojmi podjetnik – poslovnež – in manager.
Manager ali ravnatelj, kot se mu je nekoč reklo, je praviloma najet strokovnjak za vodenje ali se zanj vsaj domneva, da je to. Pa je res?
Američan Chris Williams, nekdaj na zelo vplivnih položajih, pa je že večkrat razkril, kakšne napake kažejo managerji, praviloma celo vse hkrati.
Egocentriki
Najpogostejša lastnost slabih menedžerjev je brezkompromisna egocentričnost. So center vesoljstva in celo, ko panično odločajo, želijo ugajati. Sprašujejo se, kako jih zaznava predpostavljeni, kot močne ali šibke, kot bedake ali sposobneže. Skrbi jih tudi mnenje njihovih zaposlenih in si želijo, da bi se ti zgledovali po njih. Bolj jim je pomemben videz junaka, kot pa reševanje problemov v organizaciji.
Zaskrbljenci
Ti so pogostejši kot egoisti. Tudi te skrbi, kaj si drugi mislijo o njih, saj niso sposobni opravljati svojega dela. Stalno se bojijo, da bi jih razkrili. V težavah reagirajo nervozno in negotovo. Njihov obraz skuša ostati trden in neomajen in strašansko jih skrbi, kaj misli o njih okolica. Posebej se trudijo, da bi nadzorovali svoj videz in nastop. Najraje vse naredijo sami.
Vhodni kontrolorji
Številni slabi managerji so pretirano fokusirani na vložke v proces, premalo pa na “output”. Želijo polno zaposlitev ekipe, manj odmorov, nič zamud na delo, polno prizadevanje zaposlenih, in podobno. Zato pa jih manj zanimajo rezultati dela, bolj pomemben jim je profesionalni videz ekipe. Srečni videz zaposlenih je žalitev. Pomembnejša jim je dolžina sestanka zaposlenega s stranko, ne pa rezultat sestanka. Merijo vloženo delo, ne pa rezultate dela.
Strah pred neuspehom
Ta “pasma” slabih menedžerjev se posebej boji kakršnega koli videza neuspeha, ki se lahko slabo odraža na njih. Obsedeni so s popolnostjo, ne iščejo vzrokov za neuspehe in se ne učijo od njih, ampak iščejo krivce, razlog za sram in zadrego. Iščejo opravičila za svoje neuspehe ter te in krivce skrivajo pred javnostjo, kakor tudi vse ostalo, kar bi lahko vrglo slabo luč nanje. Tako odnos do neuspeha prehaja tudi na ekipo, da začne prikrivati in skrivati zadeve, namesto da bi analizirala neuspehe in se učila iz njih. Raje se izogiba napakam tako, da dela manj, le zaukazano, brez poguma in inovativnosti, da le ne bi razjezili perfekcionističnega managerja. Tako ravnanje pravzaprav tak manager tudi podpira.
Podatkovni freaki
Slab manager kopiči informacije kot dragoceno dobrino, namesto kot darilo, ki ga je treba deliti. Taka oseba nadzoruje vse podatke in čenče v ekipi, hkrati pa nadzoruje eksterne komunikacijske tokove, spremlja e-pošto zaposlenih, se vključuje v sestanke ali dobiva vsa poročila z njih. Nakopičene podatke uredi in prežveči ter jih servira višje postavljenim. Tak slab vodja pogosto tudi skriva informacije, da bi ekipa ostal mirna in delovna, da je vse v redu. Celo usodne stvari jim tik pred zdajci servira v celofanu, pa čeprav je brodolom na vidiku. Kmalu mu začno lagati tudi zaposleni.
Nevarnosti
Ekipe, ki jih vodijo slabi menedžerji, postajajo nove psevdo entitete, so izolirane od ostalih delov organizacije in se zapirajo vase.
Njihovi menedžerji postanejo “slavni” iz napačnih razlogov. Namesto pričakovanega ugleda jih ostali kolegi v organizaciji gledajo s prezirom. Celo njihovih zaposlenih, “okuženih”, se ostali zaposleni izogibajo. “Dezerterji” iz take slabo vodene, zlorabljene skupine širijo poslovno škodljiv slab glas ne samo o nekem managerju, ampak o celi organizaciji.
Slabi managerji se svojega položaja trdno oklepajo in se jih je težko znebiti, v nemoči pa organizacija tako vedenje celo nagrajuje.
Morda se jih je lažje znebiti v manjših podjetjih, kjer je lastnik tudi vodja, pa kaj, ko zaposluje po navadi zaupanja vredne ljudi: dobre znance, prijatelje in sorodnike.
Po različnih virih: uredništvo Podjetnik.net