Življenje brez vrednotenja in obsojanja
Vrednotenje pomeni, da živimo v svoji preteklosti, kjer na podlagi svojih izkušenj vrednotimo in obsojamo druge. S tem jih želimo narediti bolj podobnim nam in našim spominom. Z obsojanjem si napolnimo svoj ego in dobimo občutek varnosti. Če obsoja skupina, to povečuje tudi pripadnost. Na drugi strani se nam izmika življenje v sedanjosti, kjer se lahko resnično sprostimo in uživamo v tem trenutku.
Cilj srečnega življenja je pustiti preteklost in doživeti nekaj novega, ne pa živeti s slikami, ki smo si jih ustvarili o drugih. Življenje brez obsojanja pomeni, da se lahko rodimo vsak dan znova in tudi partnerja, ki ga imamo že 20 let, pogledamo, kot da bi ga videli prvič. Odpiranje uma se začne, ko prenehamo soditi druge. Na primer: Mojca in Jože se zaljubita v najstniških letih. Mojca zanosi pri osemnajstih in sorodniki so čisto iz sebe, ko rečejo: “Smo vedeli, da ne bo nič iz nje.”
Mojca se odloči, da obdrži otroka in pusti šolo, da bi vzgajala sina. Starša jo obsojata, ker je bila dobra dijakinja in rečeta: “Sva vedela, da ne bo nič iz nje.” Mojca in Jože se pri 18-tih poročita, sta nesrečna in se večno prepirata. Sorodniki se prijemajo za glavo in jo obsojajo: “Poglej jo.” Pri 21-tih se ločita in Mojca postane samohranilka in vsi sosedje govorijo: “Sedaj je pa še ločena.” Pri 26-ih Mojca diplomira iz socialnega dela, ker je celo življenje želela pomagati najstniškim materam. Dobi delo in podpira ter navdihuje mlada dekleta… Izkaže se, da je njen sin radost in ponos nje in njenih staršev. Pri 28-ih letih se Mojca poroči z moškim svojih sanj. Mojca ima tako čudovitega sina, delo, ki ga rada opravlja, ljubečega moža in dobre odnose s svojimi starši.
Mojstrski nivo življenja
Za mojstrski nivo je izjemno pomembno, da na začetku ne vplivamo na sogovornika, vse dokler ne poznamo njegovih vrednot, sider, načina obnašanja, odzivanja na dražljaje. Številni ljudi od prvega trenutka stika z močjo povozijo druge in s tem zamudijo priložnost razumevanja in sidranja na model sveta sogovornika. Rezultati so bistveno manj ugodni in kratkoročni, če imamo vsaj nekaj časa, torej ne podajamo preveč sugestij na začetku, temveč poslušamo in zbiramo informacije o identiteti. Bolj kot je sogovornik nežen in odprt, manj agresivno je potrebno nastopati v začetni fazi.
Za mojstrsko raven gremo bolj umirjeno v situacijo – najprej morda ne naredimo prevelikega vpliva, ker onesnažiš dejansko stanje. Že tako je oseba drugačna na začetku in si je potrebno prizadevati v čim večji meri, da osebo resnično spoznamo. To je velik izziv mojstra komunikacije, zato marsikdo ne pride na višje nivoje mojstrstva, ker ne posluša in ne raziskuje več. Mojstrski nivo lahko vsak doseže z:
. obvladovanjem emocij,
. obvladovanjem svojih reakcij živčevja,
. obvladovanjem svoje komunikacije navzven,
. disciplino, notranjim mirom,
. testiranjem različnih načinov in spraševanjem sebe: “Zakaj?”,
. možnostjo pozabljanja in neocenjevanja,
. proaktivnostjo in predvidevanja dogodkov.
Ste se odločili, da boste postali mojster? Kaj se zgodi, ko se vi odločite, da greste na višji nivo, na nivo mojstrstva, kjer ni izziv obvladovati sebe in druge, temveč najti nove izzive?
Katere izkušnje bi želeli imeti in vzeti s seboj in kaj boste postali, ko ga dosežete?
Kaj bi vas naredilo pametnejše, da boste, ko boste imeli možnost narediti karkoli, naredili tisto, kar vas bo osrečilo?
Ste upravljalec svojih misli?
Ena izmed najbolj žalostnih stvari, ki jih vemo o človekovi naravi, je to, da vsi skušamo
odlagati življenje. Vsi sanjamo o nekem čarobnem nasadu vrtnic onkraj obzorja –
namesto da bi uživali ob pogledu na vrtnice, ki danes cvetijo pred našim oknom.