‘Zdrav duh v zdravem telesu’ velja tudi za »oddaljene« delavce. So ti res produktivnejši, kreativnejši in bolj zadovoljni s svojim življenjem, četudi v okviru (post)koronskih omejitev in nove resničnosti, ki jo te prinašajo – zlasti novega, samostojnejšega ali samotarskega delovnega procesa? Mednarodne izkušnje in trendi kažejo, da bo v povprečju kmalu prevladovalo hibridno delo – deloma od doma in deloma iz podjetja. Koliko katerega bo? O tem bo odločala predvsem narava dela.
Javnomnenjske raziskave med delavci, ki delo opravljajo (tudi) od doma, kažejo, da trpijo zaradi slabšanja njihovega zdravja. Morda posledice še niso usodne, ampak sčasoma bi to lahko postale.
Dobra polovica se pritožuje nad bolečinami v vratu, v ramenih in v hrbtu, kar vse so predvsem posledice neustrezne ergonomije delovnega prostora. Le redki imajo namreč na voljo ustrezne delovne kabinete s pravilno višino mize in udobnim, pravilno zasnovanim sedežem. Delajo celo s prenosnikom na kolenih, sedeč na kavču ( če motenj z otroci in družinskimi ljubljenčki sploh ne omenjamo). Neredko so zasedene kuhinjske mize, ki si jih starši v teh razmerah delijo s šolarji, ali pa postelja v spalnici…, prvo ali drugo odslej (začasno) novo delovno mesto.
Morebitnih prejšnjih privzetih prehranskih navad oz. diet se po raziskavi ne more držati petina anketirancev; kar tretjina uživa manj zdravo hrano in se redijo.
Pomembno se pri delu od doma poveča vnos alkohola, predvsem zaradi osamljenosti, pa tudi zaradi lažjega dostopa oziroma možnosti, ki jo prinaša zasebnost.
Več kot pol jih postane bistveno manj fizično aktivnih: po ves dan so pred ekrani, v udobnih, domačih oblačilih; seveda ne opravijo niti odhoda na delo, ki je kljub vsemu nekakšno gibanje od parkirišča ali postaje mestnega ali železniškega prometa do delovnega mesta.
Zaradi stresnega položaja in skrbi jih kar dve tretjini slabo spi. Skoraj enako je preutrujenih. Strah pred izgubo dela, negotovost glede dobro opravljenega dela, premalo stikov s kolegi – tako posvetovalnih kot družabnih -, neprijetni občutki zaradi ‘vohunskega’ ali prisilnega nadzora s strani predstojnikov itd. so generatorji stresa in lahko povzročijo tudi bolezenska stanja. (Duševnega zdravja pri delu od doma se bomo lotili v drugem prispevku.)
Rezultati dela so nedvoumno pokazali, da so tisti delavci, ki so v boljšem zdravstvenem stanju, vsaj dvakrat produktivnejših od tistih, ki se spopadajo s tegobami.
Zato je nujno zaposlene in vsakega posameznika podučiti ali ga usmeriti v bolj zdravo samoorganizacijo oz. vedenjski vzorec pri delu od doma: torej da si v dnevni urnik umestijo tako čas za redno prehranjevanje, kot tudi čas za počitek in čas za fizično dejavnost, rekreacijo oziroma šport.
Pri Boston Consulting Group, eni od vodilnih mednarodnih svetovalnih podjetij z 21.000 zaposlenimi v preko 50 državah, ki so avgusta 2020 opravili raziskavo v zvezi s covid19 in spremembami, ki jih je ta prinesel, pravijo, da bi morali delodajalci pomagati delavcem od doma z nasveti, priporočili in konkretnimi motivacijskimi spodbudami. BCG je za svoje zaposlene tako postavil nove izzive na področju (skupinskega) fitnesa in vodene vadbe ter pohvalil zmagovalce v newslettru. Številne izpostave BCG svojim zaposlenim omogočajo meditacijska seanse, spletno fitnes vodeno vadbo, pa tudi seminarje o zdravju.
Kaj lahko zase storimo sami?
Uredimo si delovno okolje. Posedanje na kavču s prenosnikom na kolenih ni škodljivo le za hrbtenico in krvotok, ampak povzroča tudi številne druge težave.
Če ne morete za delo nameniti delček bivališča s primerno opremo, sedite vsaj za jedilno mizo. Če nimate na voljo pisarniškega stola, najdite ustrezno visokega, da bodo roke približno pravokotno pokrčene.
Ekran postavite tako, da boste imeli dnevno svetlobo od strani; svetloba okolja in ekran naj bo čim bolj izenačena po osvetljenosti oz. svetilnosti. Predvsem postavitev ekrana med nočnim delom naj ima čim manjši kontrast med ambientalno svetlobo in ekranom; tako si boste vsaj nekoliko obvarovali vid. Številni delajo »filmsko« napako in postavijo ekran pred okno z razgledom ali obratno (imajo svetlo okno za seboj), kar ni dobro za oči: povzroča bleščavo okrog ekrana, pa na videz temnejšo sliko (čemur se oči prilagajajo, vendar v svojo veliko škodo). Če imate na voljo svetlomer (npr. v fotoaparatu), lahko dovolj natančno izmerite razpon kontrasta med ekranom in okolico in si ustrezno preuredite delovno okolje. Navadno je dovolj že kaka zavesa ali močna žarnica na pravem mestu. Ekran – če je možno – nastavite na nekoliko toplejše barve, saj modrikasti del spektra na človeka deluje melanholično, na daljši rok celo »pomaga« k depresiji uporabnika.
Predolgo sedenje za prenosnikom v domačem okolju – če seveda ni motenj s strani otrok ali domačih ljubljencev – je pogostejše kot pri delu v formalni pisarni. To vodi k bolečinam v hrbtu, v vratu, zapestjih … Poleg tega se je potrebno zavedati, da koncentracija in ustvarjalnost po uri in pol fokusiranega dela močno pade. Zato si je potrebno v dnevno rutino vgraditi redne odmore. Ne odmore za kajenje, ampak odmore za telovadbo in prehranjevanje. Poskušamo v čim večji meri obdržati ritem, kot smo ga vajeni v pisarni s sodelavci. Postavite ali zapišite si nekakšen mikro protokol dejavnosti med odmori pri delu od doma – kaj vse boste počeli v, denimo, petnajstminutnih odmorih, da se začasno odmaknete od dela in se sprostite.
Med najpomembnejšimi opravili je vsekakor hidracija, ki mora biti redna in dovolj izdatna, saj je v prid zdravju, hkrati pa tudi produktivnosti; znano je, da zaradi slabe hidracije učinkovitost psihičnega in fizičnega dela naglo padata. Hidracija pomeni predvsem pitje vode, tudi slatine ali čaja, ne pa sladkanih pijač ali pretiranih količin kave. Pri kavi nujno pijmo tudi vodo, saj kava dehidrira telo.
Pogosto se zazrite za nekaj minut v zelenje (pred oknom, v parku, v vrtu, morda v sobi); ni je pomembnejše »terapije« za oči, utrujene od bolščanja v ekran, kot blagodejni pogled na zelenilo.
Koristne in priporočljive so vaje za razgibavanje. Ne potrebujete niti podlage za jogo: dovolj je stol za oporo pri aktivnem razgibavanju – lahko pa tudi vse opravite stoje, medtem ko čakate, da zavre voda za kavo ali čaj ali zrete v zelenilo. Če lahko v kak visok podboj umestite še drog, da se raztegujete, toliko bolje. (Več o razgibalnih vajah v posebnem prispevku dr. Hoste.)
Kako pa se razgibavajo nekateri znani slovenski menedžerji in podjetniki?
Dr. Mark Pleško, ustanovitelj Cosylab-a:
»Če je le možno, hitro hodim vsaj uro, ponavadi pa uro in pol do dve uri, da se popolnoma spotim. Sem se pa med daljšimi zoom-seansami razgibaval vsaki dve uri tako, kot se razgibavam na interkontinentalnih letih.«
Dr. Mark Pleško – Ustanovitelj Cosylaba
Maja Južnič Sotlar, piarovka:
»Hm, glede gibanja … sem ta del v zadnjem letu in pol povsem zanemarila. Edini vir gibanja sta mi zdaj delo po hiši in vrtnarjenje. Čim večkrat skušam med delom narediti nekaj razgibalnih vaj za vrat, ramenski obroč in predvsem hrbtenico.«
Maja Južnič Sotlar – PR-ovka
Tadej Recek, Ernst & Young:
»Formo ohranjam z vsakodnevno telovadbo. Delam raztezne vaje za hrbet, ramenski obroč, noge …«
Tadej Recek, Ernst & Young
Borut Zrim, Pomurski tehnološki park:
»Če so bolečine prehude, se malo intenzivneje raztegnem in hodim po stavbi (manj po stopnicah). S kolesom se vozim v službo, 2-3x tedensko pa s kolesom naredim med 40 in 70 km.«
Borut Zrim, Pomurski tehnološki park
Laura Smrekar, partner pri Competo:
»Prisegam na 10.000 korakov na dan. To so trenutki, ko se napolnim z energijo, izklopim delo in uživam v naravi. Poleg hoje pa trikrat tedensko prakticiram tudi fitnes – vaje z lastno težo, kar doma.«
Laura Smrekar, partner pri Competo:
Pa še nekaj namigov za domače razgibavanje, ki vas bodo morda še dodatno spodbudili.
Vaje lahko delate pod virtualnim vodstvom online trenerja, gledate druge pri telovadbi in vadite z njimi (npr. na YouTube), ali pa se kar po videokonferenčni povezavi razgibate skupaj s kolegi iz službe (vmes celo poklepetate), ki pri delu od doma počno enako – pa še lažje se boste motivirali, da boste razgibalne vaje sploh opravljali.
Vaje vam bodo pomagale, da boste izkusili kar najmanj zaradi dela od doma povzročenih bolečin, boljša prekrvavitev pa bo pozitivno vplivala na počutje in tudi produktivnost. Pa še »pokurjene« kalorije se ne bodo uspele prijeti vitkosti – ali pa jo bodo prinesle kot nagrado …
Delo nas pogosto tako prevzame, da pozabimo na prehranjevanje.
Brez dvoma je to zdravju škodljivo. Poskušajte si čim bolj redoljubno organizirati dan in ne pozabite na kosilo. Morda ga hitro skuhate ali pogrejete sami, morda ga dostavijo. Potrudite se jesti čim bolj zdravo hrano. Vsekakor pa si prizadevajte, da greste med daljšim odmorom za kosilo ven, na kratek sprehod, v zelenilo, celo na kratek tek. Ne smemo se dati zapeljati razvadi, da so na delovni površini razni prigrizki, od sendvičev do čokolade, čipsa in piškotov. Nezavedno poseganje po taki hrani se zanesljivo pozna vsaj na povečani telesni teži, morda tudi na slabi prebavi in lahko vodi do različnih bolezni. Če pa ste med rednimi, večjimi obroki zares lačni, si na delovno mizo postavite kako sadje.
Kako pa naši sogovorniki?
Laura Smrekar:
»Prigrizki – če že, so to oreščki ali sadje. Kuha večinoma mož, včasih pa greva tudi ven kaj pojest.«
Tadej Recek:
»Prigrizki me redno zapeljejo. Večinoma kuham sam, redko grem na kosilo v restavracijo.«
Maja Južnič Sotlar:
»Sladkarijam in prigrizkom se načrtno izogibam zadnja tri leta – zredila sem se – in le redko me zanese. Kadar delam ves dan od doma, imam zajtrk, kosilo pojem skupaj z družino, ko se vrnejo domov. Po poznem kosilu le redko kdaj še kaj pojem, morda kak sadež ali sladoled, popijem čaj.«
Borut Zrim:
»Ne sladkarije – problem je bilo vse, kar je oko videlo in roka dosegla v hladilniku; kosila sem imel pri starših v isti hiši.«
Dr. Mark Pleško:
»Zredil sem se že pred korono, zdaj ne segam po prigrizkih; tudi kuham ne sam.«
Slovenci se vedemo nekoliko drugače kot prebivalci velikih držav in mest, ki so bili morda soočeni s hujšimi restrikcijami kot mi, in nimajo na voljo toliko podeželja, vrtov in parkov.
Ker vse kaže, da bo »hibridno« delo (p)ostalo naša resničnost, se raje lotimo temeljitih priprav, da bomo uspeli ob tem ohranjati naše zdravja.
Torej lahko za lastno fizično zdravje največ storimo sami, če si pravilno uredimo delovni prostor, upoštevamo potrebne odmore, se osvežimo z gledanjem zelene okolice in razgibavanjem, poskrbimo za zadostno hidracijo in redno, predvsem pa zdravo prehrano.
Uredništvo Podjetnik.net
