Področje zavarovalnih instrumentov plačil je obsežno, številni managerji in tudi podjetniki instrumentov ne poznajo dovolj dobro, zato se pogosto, kot kupci ali kot prodajalci produktov, sami spravijo v težak položaj, ko pristanejo na uporabo za njihove potrebe in zmožnosti neprimernega instrumenta. Kak drug instrument, če bi seveda poznali njegove primerjalne prednosti in slabosti, bi lahko mnogo bolje uredil razmerja med strankami. Zato je za zahtevnejše poslovanje nujno vedeti več o tem.
Zakona, ki urejata problematiko, sta predvsem dva:
Zakon o obligacijskih razmerjih
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1263
Zakon o finančnih zavarovanjih
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4063&d-49682-p=1&d-49682-o=2&d-49682-s=2.
Plačilna nedisciplina je bila v naših krajih že desetletja stalnica, zdaj bolj, zdaj manj usodna. Zakonodaja jo je krotila po najboljših močeh, vendar pa so v turbulentno dogajanje posegale svetovne varnostne, finančne in zdravstvene krize, kot je sedanja pandemija, in pripeljale situacijo občasno v zelo kritičen položaj. Dobra boniteta je podjetju pri poslovanju lahko v pomoč, včasih pa se zaradi krize zamaje cela panoga (npr. turizem), ali geografska regija (npr. Lombardija)… – ali pa je nemogoče dostavljati končne produkte uporabnikom.
In seveda se preštevilni podjetniki in direktorji sprašujejo, kako naj ob zmanjšanem poslovanju in nerednih ali nikakršnih plačilih za svoje produkte sploh preživijo. Kako naj plačamo, če niso plačali nam? Kako naj se zaščitimo?
Terjatve so sicer del premoženja podjetja, toda, če so neizterljive, so brez vrednosti. In terjatve se pojavljajo ob vsakem času, ne le v krizah. Rezultat so lahko resne zamude pri plačilih, ki zahtevajo dodatno financiranje za preživetje. Lahko pride do prisilne poravnave ali stečaja dolžnika, kar je lahko še veliko slabše, saj morda to življenjsko ogrozi tudi nas.
O radikalnih in zgodovinsko preverjenih instrumentih, kot je dogovorjena poroka s hčerjo dolžnika (monarha ali plemiča) ali »šolanje« katerega od otrok pri upniku, tokrat ne bo govora. Po drugi strani pa ne dolžnik ne upnik v sedanjem poslovnem svetu ne želita biti talca drug drugega, sploh pa ne zaradi nevednosti ali neinformiranosti.
Zavarovalni instrumenti plačil v vsakdanji praksi pa so predvsem naslednji:
- osebna zavarovanja (tako je poroštvo npr. ena od oblik zavarovanja kredita, porok pa tisti, ki se zaveže poravnati dolg nekoga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal)
- stvarna zavarovanja, kot npr. hipoteka, zastavna pravica na premičninah ali pravicah, lombardni posli (predvsem zastava vrednostnih papirjev), zastavna pravica na podlagi sporazuma strank, pridržek lastninske pravice (dokler ni poravnana kupnina) itd.;
- plačilni mehanizmi (menica, ček, dokumentarni inkaso, dokumentarni akreditiv);
- druge pogodbene oblike (pogodbena kazen, penali, zamudne obresti, ara, klavzula del credere);
- nove oblike zavarovanja in financiranja (faktoring, forfeiting, cesija, asignacija).
O primernosti posameznih instrumentov, o prednostih in pasteh za dolžnika in upnika bomo večino teh razčlenili v uredniških ali strokovno obogatenih prispevkih spomladi in poleti 2021, pisali pa bomo tudi o zavarovalnem pokritju tveganj.
Poglejte si še:
Uredništvo Podjetnik.net
