Zastaranje terjatev je povezano z zastaralnimi roki in mnogi podjetniki se znajdejo v dvomih prav glede teh!
Zastaranje terjatev pomeni, da upnik po določenem času, če doslej ni reagiral, nima pravice, da bi od dolžnika prisilno izterjal obveznost. To ureja 335. člen Obligacijskega zakonika. Terjatev ni več iztožljiva.
Zastaralni rok prične teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti.
Zastaranje bo nastopilo po poteku zadnjega dne z zakonom določenega časa, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti.
Splošni zastaralni rok znaša 5 let. Zakon za posamezne vrste terjatev lahko določi tudi krajši ali daljši zastaralni rok:
- terjatve do gospodinjstev za električno in toplotno energijo, dimnikarstvo, snaga – eno leto;
- terjatve za RTV naročnino, telefonijo, internet – eno leto;
- terjatve upravnikov večstanovanjskih stavb – eno leto;
- terjatve iz gospodarskih pogodb – tri leta;
- terjatev iz naslova občasnih dajatev – tri leta;
- terjatve zakupnine in zavarovanih pogodb – tri leta;
- izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo – deset let;
- terjatve, ugotovljene s pravnomočno odločbo sodišča – deset let.
Pri enoletnem zastaralnem roku upnik – dobavitelj praviloma še naprej dobavlja storitev.
Zastaralnih rokov, kot so določeni z zakonom, s pogodbo ni mogoče niti obiti, niti skrajšati ali podaljšati, kot tudi ne zamrznitev roka.
Zastaranje odškodninskih terjatev
Terjatev zaradi odškodninske odgovornosti ima objektivni in subjektivni zastaralni rok.
Objektivni
zastaralni rok je pet let. Teči začne od dneva nastanka škode. Terjatev v vsakem primeru v petih letih zastara, ne glede na subjektivni rok.
Subjektivni
zastaralni rok znaša tri leta, kadar sta kumulativno izpolnjena pogoja:
- škoda nastane in oškodovanec ve zanjo;
- oškodovanec ve za povzročitelja.
Škodo lahko povzroči tudi kaznivo dejanje. Odškodninski zahtevek takrat zastara, ko poteče obdobje kazenskega pregona.
Zaradi korupcije povzročena odškodninska terjatev zastara v petih letih od dne, ko je bil oškodovanec seznanjen s škodo, v vsakem primeru pa v petnajstih letih, odkar je bilo dejanje storjeno.
Kaj lahko stori upnik?
Zastaranje terjatev preprečimo s pravočasno tožbo. S tem prekinemo zastaranje. Enak učinek ima vsako drugo uradno dejanje upnika z namenom ugotavljanja, zavarovanja in izterjave terjatev.
Samo pozivanje dolžnika, ustno ali pisno, ne zadošča.
