Podjetnik, ki zaide v prehodne težave ali posluje predvsem sezonsko, verjetno razmišlja tudi takole:

»Kako bi bilo, če bi ustavil čas in bi podjetje počakalo boljše čase brez tekočih stroškov?«

Ja, verjetno bi bilo tako prav in korektno. Vendar v praksi mnogokrat uporabljena »zamrznitev dejavnosti« ali »mirovanje dejavnosti« ni mogoča. Teh dveh pojmov ali izrazov ne pozna niti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) niti kateri drug zakon. Vendar dejavnosti začasno ni treba zapreti; podjetnik ima lahko dejavnost »odprto«, pa trenutno ali pa sezonsko ne opravlja dejavnosti. Mora pa v tem primeru poravnavati vse obveznosti, izhajajoče iz te dejavnosti. Pomembni so predvsem stalni stroški, ki nastajajo v vsakem primeru. Torej, tudi če podjetnik ne opravlja dejavnosti, se bodo določeni stroški dejavnosti pojavljali in le-te je potrebno poravnati. Gre predvsem za stroške najema pisarne, stroške računovodstva (v primeru, če podjetnik poslovnih knjig ne vodi sam), stroške energij, stroške ogrevanja, vode, stroške servisa za informacijsko tehnologijo, stroške bančnih in drugih storitev, stroške zavarovanja (mesečne obveznosti za prispevke in oddaja obrazca OPSVZ) in za obveznosti, ki so vezane na plače zaposlenih. Podjetnik ne sme pozabiti še na vrsto izdatkov (ki niso stroški), ki jih mora prav tako poravnati v roku (akontacija davka iz dejavnosti, obroki lizingov za opremo ali avtomobil itd.). Še posebej so pomembne obveznosti do države, ki se v zadnjih dveh letih pospešeno izterjujejo, kar podjetnikom povzroča dodatne stroške (stroški izvršb, zamudnih obresti ter posledično stroški bančnih storitev). Nedelovanje ali neopravljanje dejavnosti je torej povezano z določenim obsegom stalnih stroškov, katerih višino moramo korektno oceniti in se odločiti, ali se »neopravljanje dejavnosti« za neko obdobje splača ali ne in ali je smiselno. Zakonodajalec dopušča možnost, da lahko dejavnost po njenem zaprtju spet odpremo. Moramo pa vedeti, da je ponovno odprtje sicer zaprtega podjetja možno le ob poravnanih davčnih obveznostih.

Zaprtje dejavnosti samostojnega podjetnika

Samozaposleni samostojni podjetniki (redni ali tisti s popoldansko dejavnostjo) lahko celoten postopek zaprtja in ponovnega odprtja opravijo na točki VEM. Podjetnik mora pred zaprtjem obvestiti AJPES o nameri zaprtja dejavnosti. To lahko stori z osebnim obiskom na eni izmed mnogih točk VEM ali pa svojo namero sporoči s posebnim spletnim obrazcem, za kar potrebuje digitalno potrdilo.

Tri dni pred zaprtjem pa je potrebno vložiti prijavo za izbris, bodisi preko portala e-VEM ali osebno na točkah VEM. Zaprtje dejavnosti je možno odložiti tudi na poznejši datum. Izbris iz uradnih registrov lahko podjetnik uredi preko točk VEM.

Davki, dolgovi in terjatve

Zmotno mnenje je, da je potrebno imeti poravnane vse dolgove do države, če se podjetnik želi izbrisati iz poslovnega registra in drugih evidenc. Če se je samostojni podjetnik odločil, da se samoukine oziroma zapre, potem naj to stori čim prej in tako ne povečuje stroškov in obveznosti. Mnogokrat je bolj smiselno dejavnost zapreti, kot pa še naprej povečevati obveznosti in živeti v agoniji. Podjetnik mora sam oceniti, kdaj je zapiranje smiselno in kdaj ne. Podjetnik mora biti pazljiv še posebej v primeru dodeljenih licenc, koncesij in drugih pravic, ki so mu bile podeljene z odprtjem dejavnosti. To pa pomeni, da v primeru zaprtja dejavnosti tudi te mnogokrat ugasnejo. Premislek glede zaprtja dejavnosti je smiseln tudi, ko gre za uporabo pravice do znižanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri prvem odprtju dejavnosti (delna oprostitev plačevanja prispevkov za prvo leto je 50%, za drugo pa 30%). V primeru ponovnega odprtja dejavnosti podjetnik izgubi pravico do delne oprostitve plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Vsi dolgovi in terjatve, ki jih je imel samostojni podjetnik, z izbrisom preidejo nanj kot fizično osebo.

Prispevki in nadomestila

Podjetnik se mora še odjaviti iz zavarovanja, kar stori z obrazcem M2 – odjava iz zdravstvenega zavarovanja. To lahko stori tudi na točki VEM. Točka VEM – vse na enem mestu – je točka, kjer vas torej lahko odjavijo iz poslovnega registra, davčnega registra in iz zdravstvenega zavarovanja. Zato priporočamo, da se vse zadeve uredijo na isti točki VEM, kjer bo podjetnik predložil odjavo oziroma zaprtje dejavnosti. Podjetnikom še priporočamo, da pri finančni upravi (FURS) pridobijo potrdilo o plačanih prispevkih in drugih dajatvah ter to potrdilo skrbno shranijo. Sicer pa smo že omenili, da je zaprtje espeja ali zasebnika možno tudi, če nosilec dejavnosti nima poravnanih vseh obveznosti.

Pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ob zaprtju podjetja je težko izvedljiva, morda tudi diskriminatorna. Zahteva 4. odstavka 63. člena Zakona o urejanju trga zelo natančno opredeljuje t. i. »višjo silo«, ob delovanju katere bi milostno naklonila nekdanjemu espeju pomoč za čas brezposelnosti. Menimo, da je v primeru, če bi potrebovali tako pomoč, vredno še pred objavo namere o zaprtju podjetja preštudirati te zakonske določbe in pravne možnosti, ki izhajajo iz njih.

Subvencije

Podjetnik pri ponovnem odprtju dejavnosti izgubi ugodnosti iz subvencioniranja prispevkov, kot jih ima ob prvem odprtju. Če je, na primer, zavezanec odprl dejavnost, jo nato zaprl in jo čez nekaj mesecev ponovno odprl, izgubi ob drugem vpisu v poslovni register pravico do delne oprostitve plačila prispevkov. Znižanje obveznosti torej zanj niso več mogoča, čeprav še nista pretekli dve leti.

Za boljše razumevanje si poglejmo primer samostojne podjetnice, ki je bila vključena v program Podjetno v svet podjetništva (PSV). V tem programu je bila zaposlena (imela je podlago zavarovanja) in v času trajanja programa je prvič odprla popoldanski s.p., in sicer dejavnost priprave pasjih priboljškov. Takoj po končanem programu ji je bila zaposlitev prekinjena v skladu s sklenjeno pogodbo. Zaradi tega je morala popoldanski s.p. preoblikovati v polnega (polno zavarovanje), saj popoldanski espe ne more obstajati brez zavarovalne podlage. V omenjenem programu je bila zaposlena šest mesecev, tri mesece je imela odprti popoldanski s.p..

V statusu s.p. (polno zavarovanje; vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje) bo izrabila delno oprostitev za preostalih 21 mesecev (9 mesecev bo imela 50% znižanje prispevkov PIZ, 12 mesecev pa 30% delno oprostitev).

Poročila

Finančni upravi mora tudi oddati zaključno poročilo o poslovanju do zaprtja podjetja. Rok za oddajo davčnega obračuna s prilogami je 60 dni po zaprtju podjetja. AJPES-u pa mora podjetnik oddati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida za čas od 1. januarja leta, v katerem ukinja dejavnost, do zaprtja dejavnosti. Kakšne stroške bo imel podjetnik s sestavo zaključnega poročila in zaključnih bilanc, je odvisno od cenovne politike računovodskega servisa oziroma osebe, ki bo te storitve zaračunala. Običajno je ob zaprtju dejavnosti to dodatni strošek podjetnika.

Hramba dokumentacije

Po zaprtju dejavnosti mora podjetnik poskrbeti, da se računovodski izkazi, knjigovodske listine in druga dokumentacija iz obdobja odprtja dejavnosti, ustrezno hranijo.

V skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS 39) in Pravili skrbnega računovodenja (PSR 2.19) se hranijo:

– trajno: glavna knjiga, letni računovodski izkazi in obračuni plač zaposlenih (zaposlencev) ter poslovne listine, ki so povezane z nakupom ali prodajo nepremičnine;

– pet let: pomožne knjige oziroma analitične evidence ter listine, s katerimi je bilo treba obračunati, odtegniti, odmeriti ali plačati davek, katerega obračun dokumentira knjigovodska listina;

– deset let: listine, na podlagi katerih je bilo treba obračunati, odtegniti odmeriti ali plačati davek, katerega obračun dokumentira knjigovodska listina.

Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) določa, da je potrebno splošno dokumentacijo podjetja hraniti vsaj 10 let, podatke o nepremičninah pa 20 let. Potrebno pa je poudariti, da je treba vso dokumentacijo o zaposlenih (plačilne liste) hraniti trajno, prav tako tudi zaključne račune. Hramba je lahko v papirni ali elektronski obliki (oblika elektronskega zapisa, iz katerega se kadarkoli lahko dobi podatek, kakršen je bil v papirni obliki.

Zakonodaja:

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1); UL RS, št. 42/2006 (65/2009-UPB3)
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), UL RS, št. 126/2007
Zakon o sodnem registru (ZSReg); UL RS, št. 13/1994 (54/2007-UPB2)
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register; UL RS, št. 43/2007
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1); UL RS št. 117/2006
Slovenski računovodski standardi z dodanimi Pravili skrbnega računovodenja (SRS 2016); UL RS št. 95/2016