V ponedeljek, 20.11.2023 se začne izvajati nova, oziroma spremenjena zakonodaja o evidentiranju delovnega časa, ZEPDSV-A.
Zakon je bil objavljen v UL 21. aprila 2023. Spremenjena zakonodaja povzroča precej slabe volje pri delodajalcih, saj pomeni večjo administrativno obremenitev, v veliko primerih tudi dodatne finančne obremenitve delodajalcev.
Slišati je komentarje, da je država prevalila breme inšpekcijskih služb na delodajalce.
Glavni razlog za spremembo dosedanje zakonodaje, so bile kršitve, grobe zlorabe in nečloveške obremenitve tujih delavcev v podjetju Marinblu. Nekateri menijo, da so zaradi brezvestnih kapitalistov sedaj kaznovani vsi delodajalci.
Kot je zapisalo resorno ministrstvo za delo ob uvajanju zakona: »Z zakonom urejamo iz delovnopravne ureditve izhajajoče obveznosti za beleženje delovnega časa, ki je ena izmed osrednjih institutov zagotavljanja pravic šibkejše stranke. Krovni zakon na področju urejanja evidenc in iz tega izhajajočih obveznosti za delodajalce je zasnovan na način, da ne ustvarja zakonskih izjem.«
Nadalje ministrstvo tolmači, da »dopolnitve zakona prinašajo večjo pravno varnost delavcev«
… »torej le podrobnejše opredeljujemo, katere dodatne elemente ta evidenca vsebuje, kateri pa morajo biti delodajalcem, ki želijo napolnjevati verodostojne evidence, znani že sedaj…
Spremembe se ne predlagajo zaradi abstraktnih potreb inšpektorata, ampak zaradi varstva delavskih pravic.
Za ugotavljanje, ali se pravice delavcev po delovnopravni zakonodaji, ki so povezane z delovnim časom, spoštujejo, je predpisana vsebina teh evidenc seveda pomembna, če naj se od inšpektorata pričakuje, da te pravice tudi v praksi uveljavlja ter kršitelje ustrezno sankcionira.«
Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije in predstavnik delodajalcev v Državnem svetu Mitja Gorenšček: »Novi zakon ne prinaša nobene pozitivne spremembe, ampak samo več administriranja«. Delodajalci so še zlasti razočarani, ker je ministrstvo ignoriralo sklepe ekonomsko socialnega sveta.
Nov, spremenjen 18. člen zakona, ki govori o evidenci o izrabi delovnega časa, pravi naslednje:
(1) Delodajalec dnevno vpisuje v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca naslednje podatke:
- podatke o številu ur,
- skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega, z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
- opravljene ure v času nadurnega dela,
- neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila,
- neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov, z oznako vrste nadomestila,
- neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače,
- število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa,
- čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela,
- izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom,
- opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo),
- opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in
- tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko delodajalec, ki evidence o izrabi delovnega časa ne vodi elektronsko, podatek iz 12. točke prejšnjega odstavka vpisuje tedensko.
Poglejmo si še nekaj zadreg ob implementaciji določil zakona, na katere opozarjajo delodajalci!
Doslednost in točnost
V evidenco o izrabi delovnega časa vpisuje točen čas prihoda delavca na delo in odhoda z njega. To pomeni, da če je delavec prišel na delo ob 8.10 in odšel ob 16.10, je potrebno vpisati točne ure.
Enako pravilo velja za beleženje časa trajanja odmora. Če je trajal odmor 20 minut ni dovoljeno vpisati, da je trajal 30 minut, kot to določa ZDR. Evidentiranje delovnega časa je obvezno tudi za delavce, ki delajo izven sedeža delodajalca, na terenu, ali pa so na službeni poti.
Zaokroževanje pomeni kršitev dopolnjenega Zakona o evidentiranju delovnega časa, za katerega je predpisana globa.
Ta znaša od 1.500 – 20.000 evrov za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike, oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, od 150 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca.
Poleg denarne kazni se v skladu z ZEPDSV-A se določa obveznost elektronskega vodenja evidence za dve leti.
Odmor med delovnim časom
Delodajalec mora za vsakega delavca voditi podatek o izrabi odmora in njegovem obsegu med delovnim časom. Ne časa odhoda in vračanja, ampak le podatek, koliko časa je trajal odmor delavca. To velja tudi v primeru, če delavec poje malico za računalnikom.
Delodajalec mora delavčev delovni proces organizirati tako, da ima delavec možnost izrabe zakonskega trajanja odmora med delovnim časom. V nasprotnem primeru je delodajalec lahko oglobljen in materialno odgovoren. Če delavec odmora ne izkoristi (v celoti), delodajalec zato ni v prekršku ni odgovoren.
Odmor med delovnim časom je tudi premor za kajenje. Zato ga delodajalec mora evidentirati.
Službena pot
Delodajalec mora evidentirati tudi odmor, izrabljen na službeni poti v prilogi potnega naloga, kamor bo delovni čas na službeni poti natančno evidentiral. Poleg efektivnega delovnega časa tudi podatek o izrabi odmora.
Univerzalnost
Nova pravila evidence delovnega časa je obvezna za vse delavce (tudi poslovodje, vodilne delavce, družinske člane, lastnike podjetja, praktikante, upokojence) ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas, za delo s polnim ali krajšim delovnim časom, za dopolnilno delo in druge oblike pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalec mora za poslovodjo in prokurista prav tako voditi evidenco, če sta v podjetju zaposlena, kot tudi, če nista zaposlena v podjetju in opravljata svoje delo na podlagi civilnopravne pogodbe. Kljub temu, da svoje delo opravljata osebno in sta vključena v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljamo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca.
Novost, ki je na področju evidentiranja izrabe delovnega časa določena z ZEPDSV-A, je tudi zagotovitev pravice delavca do vpogleda v podatke.
In sicer se določa obveznost delodajalca, da delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne.
Ter pravica delavca, da od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa.
Novost na področju vodenje evidence o izrabi delovnega časa predstavlja tudi obveznost delodajalca, da na sedežu oziroma kraju opravljanja dela hrani evidenco o izrabi delovnega časa.
In obveznost, da na sedežu oziroma kraju opravljanja dela hrani vso delovnopravno dokumentacijo, na podlagi katere se vpisujejo podatki v evidenco.
Več podrobnosti za posebne primere lahko najdete na nekaterih računovodskih portalih.
Uredništvo Podjetnik.net
Mojca Vincek
Mnenje:
Novi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti je v predlagani obliki za večino delodajalcev nesprejemljiv.
To popolnoma razumem, saj predstavlja dodatne administrativne obremenitve delodajalcev in hkrati ne rešuje kršitev delovno-pravne zakonodaje.
Obenem se mi zdi popolnoma nesprejemljivo, da spremembe veljajo za vsa podjetja, tudi tista z enim zaposlenim, največkrat lastnikom podjetja, še več, tudi za lastnike ali prokuriste, ki niso zaposleni v podjetju in niso plačani za svoje delo.
Po odzivu naših strank opažam, da je nezadovoljstvo zaradi sprememb prisotno pri večini od njih, saj med njimi ni niti enega podjetja ali samostojnega podjetnika, ki bi v preteklosti kršil delovno zakonodajo.
Večina podjetij s katerimi sodelujemo, deluje vitko, skrbi za pozitivno klimo v podjetju in za svoje zaposlene.
Pa vendar ukrep zadeva tudi njih in konec koncev tudi naše podjetje.
Sicer evidenco prisotnosti vodimo že ves čas, saj je podlaga za pripravo obračuna plač, vendar v spremembah vidim popoln nesmisel. Dejansko deluje kot dodatna podlaga za izrekanje kazni v našem že tako neprijaznem podjetniškem okolju.
Mojca Vincek, Kleos računovodske storitve d.o.o.
P.S.: Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da se je – očitno zaradi številnih kritik in protestov delodajalcev – ministrstvo odločilo, da bodo inšpektorji prve tri mesece le opozarjali morebitne kršitelje spremenjene zakonodaje in da bodo podjetja lahko posredovala svoje pripombe, predloge in težave na poseben elektronski naslov, ki pa še ni odprt.
