Novi Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) se uporablja od 26. januarja 2023.
Cilj zakona je boljša zaščita potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Določbe dosedanjega zakona so dopolnjene in deloma spremenjene s prenosom treh evropskih direktiv v slovenski pravni red.
Vrstni red uveljavljanja pravic potrošnika
Potrošniku zakon zdaj zmanjšuje pravice, rangira pa odločitve. V primeru stvarne napake blaga lahko kupce/potrošnik najprej zahteva popravilo ali zamenjavo blaga z brezhibnim blagom; o tem odloča sam potrošnik.
Če prodajalec ene od teh zahtev ne more ali noče izpolniti, lahko kupec:
- Odstopi od pogodbe in zahtev vračilo celotne kupnine
- Zahteva sorazmerno znižanje kupnine
V primeru nezadovoljstva kupca glede na obljubljene lastnosti blaga in dobljene, lahko kupec v manj kot tridesetih dneh po nakupu blago zavrne, ne da bi pred tem zahteval popravilo ali zamenjavo blaga in prodajalec mu je dolžan povrniti kupnino v celoti.
Nadalje lahko kupec, ki meni, da je blago neskladno z obljubami prodajalca, v enem letu od dobave dokazuje (na svoje stroške) to pomanjkljivost in neskladnost.
Kadar ima blago po pravilniku garancijo, ki velja najmanj eno leto, je za blago dolžan poskrbeti garant, običajno proizvajalec, ali uvoznik ali distributer. Določba velja za nakupe blaga po 26.1.2023. Blago je dolžan garant popraviti v roku 30 dni, izjemoma v 45-tih dneh.
Garancija mora biti v slovenskem jeziku.
Zakon ukinja enomesečno garancijo za rabljeno blago.
Nepošteni pogoji
Gre za pogodbene pogoje, ki preveč ščitijo prodajalca v škodo potrošnika. Tii so zlasti, če:
– v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih
strank ali
– povzročijo, da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v škodo potrošnika, ali
– povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik
utemeljeno pričakoval, ali
– nasprotujejo načelu poštenja in vestnosti.
Če jih ponudnik umesti v svoje splošne pogoje, so nični.
V preteklosti so bile sporne razlage, saj so števili splošni pogoji poslovanja napisani v prezapletenem ali dvoumnem jeziku, novi zakon pa v sodni praksi ne dovoli različne razlage.
Novi zakon naj bi zmanjšal tudi nepoštene prakse v bančništvu, ki smo jih bili deležni vsi, zlasti spremenljive obrestne mere, vezane na negativno vrednost euriborja.
Digital
Največ sprememb zakon vnaša na področje računalništva in digitalne ponudbe. Pri programih je uzakonjena obveznost ponudnika za posodobitve. Potrošnik lahko uveljavlja podobne zahtevke, kot pri nakupu drugega blaga. Omejitve so postavljene pri (delni) kompenzaciji kupnine za uporabo osebnih podatkov kupca, zlasti za nedovoljeno uporabo.
Spletne tržnice morajo kupca informirati o tem, ali je ponujena cena blaga prilagojena profilu kupca, njegovemu dosedanjemu brskanju po spletu, pa tudi o načinu razvrstitve ponudb.
Zaradi varovanja potrošnikovih pravic mora spletna tržnica jasno povedati kupcu, s kom pravzaprav sklepa pogodbo.
Prepovedano je skrito oglaševanje, lažno ocenjevanje in lažna priporočila kupcev.
Dvojno blago
Praksa, da je bilo blago istega proizvajalca v enaki embalaži različne kvalitete na primer v jedrni Evropi in mlajših članicah EU, je prepovedana. Če gre za izdelek z istim imenom, mora biti v drugačni embalaži in podobno. Možna globa gre vse do 50.000 evrov.
Ob znižanju cene blaga mora ponudnik jasno tudi prejšnjo ceno. Kot prejšnja cena se upošteva najnižja cena tega blaga pri ponudniku v zadnjih tridesetih dneh.
Več: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-3083?sop=2022-01-3083
Uredništvo Podjetnik.net
