Pranje denarja – novi zakon

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/2022, v nadaljevanju ZPPDFT-2) velja od 5.4.2022, Skladno z direktivami EU določa ukrepe, pristojne organe in postopke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter ureja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem njegovih določb.

Marsikaj v njem je na novo določeno ali izboljšano v primerjavi s starim zakonom. 

Kaj je pranje denarja?

Pranje denarja je katero koli ravnanje z denarjem ali premoženjem, pridobljenim s kaznivim dejanjem, ki vključuje:

1. zamenjavo ali kakršen koli prenos denarja ali drugega premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja;
2. skrivanje ali prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja, razpolaganja, lastništva ali pravic v zvezi z denarjem ali drugim premoženjem, ki izvira iz kaznivega dejanja.

Zavezanci

Za izvajanje ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma so banke, borznoposredniške institucije, hranilnice, pošta, investicijski skladi pa tudi podobni subjekti, pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi z naslednjimi dejavnostmi:

1. dajanja kreditov oziroma posojil, ki vključuje tudi potrošniške kredite, hipotekarne kredite, faktoring in financiranje komercialnih poslov, vključno s forfetiranjem,
2. finančnega zakupa (lizinga),
3. izdajanja in upravljanja drugih plačilnih sredstev (npr. menic in potovalnih čekov), pri čemer ne gre za plačilno storitev v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme,
4. storitev virtualnih valut ali drugih poslov, vključenih v te storitve,
5. izdajanja garancij in drugih jamstev,
6. upravljanja naložb za tretje osebe in svetovanja v zvezi s tem ter upravljanja naložb Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja Slovenski državni holding,
7. oddajanja sefov,
8. posredovanja pri sklepanju kreditnih in posojilnih poslov, razen tistih pravnih in fizičnih oseb, pri katerih dejavnost posredništva ni glavna dejavnost in poslov ne sklepajo v imenu in za račun finančne ali kreditne institucije (kreditni posredniki v pomožni funkciji),
9. zavarovalnega zastopstva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,
10. zavarovalnega posredništva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,
11. računovodskih storitev,
12. storitev davčnega svetovanja, neposrednega ali posrednega zagotavljanja materialne pomoči, pomoči ali svetovanja o davčnih zadevah kot glavno poslovno ali poklicno dejavnost,
13. podjetniških ali fiduciarnih storitev,
14. prometa plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz njih,
15. trgovanja ali posredovanja v trgovini z umetniškimi deli, vključno ko to izvajajo umetniške galerije, dražbene hiše in prostocarinska območja, ter hrambe umetniških del, ko to izvajajo prostocarinska območja;
16. organiziranja ali izvajanja dražb ali
17. poslovanja z nepremičninami, kamor spadajo poslovanje z lastnimi nepremičninami, oddajanje ali obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin ter posredništvo v prometu z nepremičninami,

Zavezanci, ki opravljajo računovodske, davčne ali revizijske storitve, morajo v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma pripraviti interni akt, kjer ocenijo tveganost strank in transakcij, določijo indikatorje za prepoznavo sumljivih strank ter opredelijo obvezne naloge in aktivnosti zavezanca. 

Kaj je potrebno storiti

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja nalaga zavezancem celo kopico obveznosti in za kršitve predpisuje izjemno visoke kazni.

Kazen vas lahko doleti že s tem, da nimate sestavljenega internega akta oz, Pravilnika za preprečevanje pranja denarja.

Zavezanci morajo obvezno pripraviti seznam indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij in sestaviti Pravilnik za preprečevanje pranja denarja.

Pred vsako transakcijo ali sklepanjem poslovnega razmerja pa morajo tudi:

• izvesti pregled stranke in sporočati zahtevane podatke in posredovanje dokumentov Uradu za preprečevanje pranja denarja;
• imenovati pooblaščenca in namestnikov pooblaščenca;
• skrbeti za redno strokovno usposabljanje in izobraževanje delavcev ter
• izvajati druge naloge in obveznosti po določbah ZPPDFT.

Zavezanci so dolžni pripraviti program letnega strokovnega usposabljanja in izobraževanja za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma najpozneje do konca marca za tekoče leto.

Globe

Globe za kršitve zakona so zelo visoke in sicer od 12.000 EUR do 120.000 EUR, za nepripravo programa izobraževanja ali  nepravočasno javljanje pooblaščenca pa znaša globa od 3.000 EUR do 30.000 EUR!

Uredništvo Podjetnik.net