Na svoji poti sem ugotovila, da bi mi bilo veliko lažje, če bi vedela, kako se svet vrti. Narobe! To sem že kmalu ugotovila in vzrok ni v svetu, vzrok je v nas, ker ne razumemo resnice zakonov iz narave.
Izhajam iz podjetniške družine, ki se je ukvarjala s prodajo in servisiranjem vozil. Stroje, avte servisiramo, popravljamo preventivno, če želimo, da nam dobro služijo. Običajno pa ljudje začnemo stvari popravljati pri sebi ali podjetju, ko se nekaj pokvari in moti sam proces delovanja. Motor bo dobro deloval, ko skladno delujejo vsi njegovi deli. Človekov organizem bo dobro deloval, ko bodo vsi njegovi deli dobro delovali.
Kaj pa organizem v podjetju? Ali ni v podjetju/organizaciji res veliko delov? Ali ti deli med seboj sodelujejo? Ali jih kdaj naoljite in »pokvarjene« dele zamenjate? Kdaj ste nazadnje naredili servis? Karoserija je lahko zelo lepa, motor je lahko zelo močan in ima veliko konjev, vendar se avto ne bo premaknil, če ne boste dolivali goriva, kajne? Kaj pomeni gorivo za podjetje? Kaj je pri vas tisto, kar vžge strasti v zaposlenih, da jih požene v tek. Denar motivira le kratek čas, in dozo je potrebno vedno bolj povečevati. Zaposlene pa motivira motiv/namen, zakaj delajo to kar delajo, zanima jih komu je njihovo delo koristno, zanima jih kaj bodo dosegli….zaposleni želijo biti del zgodbe, ki jih navdihuje, želijo dihati s podjetjem, naloge vodij pa je, da redno dolivajo to gorivo.
Za vodje/ lastnike je pomembno, da si upajo živeti svojo resnico. Da bodo ustvarili lepo delujoč stroj, motor, organizacijo, pomeni, da se morajo zavedati zakona celovitosti, kar pomeni, da navkljub nasprotnim nagibom okolice živijo in delujejo skladno s svojo najvišjo vizijo. V srcu celovitosti zaposleni prepoznavajo, sprejemajo in izražajo svojo notranjo resničnost in navdihujejo druge, a ne z besedami, temveč s svojim zgledom.
Zakon procesa nas uči, da živimo korak za korakom.
Proces vsako potovanje spremeni v niz majhnih korakov, ki jih upravljamo drugega za drugim, da dosežemo katerikoli cilj. Proces presega čas, nas uči potrpežljivosti, stoji na trdnih temeljih skrbne priprave in pooseblja zaupanja v naše razvijajoče se možnosti.
Vsak resnično uspešen podvig je kot gradnja hiše. Začne se s trdnimi temelji in se nato potrpežljivo nadaljuje proti dovršitvi. Nekatere hiše ali kariere so zgrajene na hitro, a brez trdnih temeljev – videti so čudovito, vendar ne trajajo dolgo.
Trajen napredek se ne zgodi v nekaj dramatičnih trenutkih, temveč se odvija uro za uro, dan za dnem. Ko čas mineva, vsak proces potrebuje popravila. Ko disciplina in potrpežljivost združita svoje moči, postaneta vztrajnost, ki naredi stabilno in uspešno. Navdušenje pa določa hitrost rasti, vendar le prava vztrajnost doseže cilj.
Zakon sočutja nam daje možnost, da sebe ponovno začutimo, sprejmemo in imamo radi. Kako?
Če nič ne čutimo, smo kot stroji – delujemo avtomatsko in v nas ni nobenega ognja, strasti, zavzetosti. Največja težava današnjega časa je, da smo ljudje dejansko samim sebi največji sovražniki. Od sebe zahtevamo vsak dan vedno več, nismo hvaležni in zadovoljni z dosežki, ki smo jih naredili, vseskozi se primerjamo z vzorniki, nikoli nismo dovolj pametni in lepi. To nas je pripeljalo do odtujenosti do sebe in drugih. Zakon sočutja se prične s tem, da namenimo več ljubeče prijaznosti sebi, ker tako bomo lahko več ljubeče prijaznosti namenili drugim. Ko boste sebe in druge videli na nov način, boste osvobojeni obsodb in pričakovanj, ki stojijo med vami in svetom. Zakon sočutja ne presoja ali pogojuje. Vsi vemo, da na svetu živijo moteni ljudje, ki motijo druge. Sočutje ne pomeni, da takim ljudem pustimo, da nas teptajo ali nadaljujejo s svojim uničevalnim vedenjem. Toda sočutje do zla lahko čutimo, ne da bi zlu sami podlegli. Sovraštvo in sočutje sta dve različni čustvi. S katero bi rad zapolnil svoj svet?
Zakon resonance nam pokaže, da enako kot glasbene vilice ali radijski sprejemnik tudi ljudje oddajmo energijo oz. določeno frekvenco.
Sprejemnik, ki je nastavljen na ultrakratke valove, ne more sprejemati srednjih ali dolgih valov. Pri človeku je enako. Če je oseba agresivna in polna sovraštva, ni sprejemljiva za ljubezen. Vsakdo lahko zazna samo področja resničnosti, s katerimi niha v resonanci. Na tem temeljita reka »Vsak vidi samo to, kar hoče videti« in »Okolje je zrcalo tebe samega«. Naše okolje nam bo vedno pokazalo to, kar izžarevamo mi sami. Če lažemo, bodo tudi drugi lagali nam. Če smo boječi, bomo soočeni s svojimi bojaznimi. Če smo v resonanci z ljubeznijo, bomo privlačili ljubezen. Če živimo v veselju, bomo vedno našli nekaj, zaradi česar se bomo veselili. To se imenuje resonančna sposobnost. če spremenimo svoj pogled, nam bo to kot v zrcalu pokazalo naše okolje.
