Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico društva VTIS – V Tujini Izobraženih Slovencev. Kristi je profesionalna storitvena oblikovalka, ki je trenutno zaposlena kot svetovalka – associate design director v Mckinsey & Co, Digital Mckinsey.
Izbrali ste si posrečeno ime društva. Kakšen vtis ustvarjate v javnosti, kako vas dojemajo?
Žal raziskave o tem se nismo naredili. Iz svojih opažanj vidim, da nas skupnost Slovencev po svetu res neverjetno podpira, medtem, ko v Sloveniji predvsem privlačimo podjetja, institucije in posameznike, ki verjamejo v našo misijo (»Zmanjševanje razdalje med svetom in Slovenijo«), so odprti za nove ideje in bi se radi povezali s slovensko skupnostjo po svetu. Ta skupnost podpornikov, partnerjev in članov – v Sloveniji in tujini – gradi trden most, ki pospešuje promocijo Slovenije v tujini, vpetost Slovenije v mednarodne trge, skrbi, da pridejo v Slovenijo sveže ideje ter pogledi in navsezadnje, da se sklepajo nova partnerstva, sodelovanja in prijateljstva. Kar se pa tiče percepcije naših članov – lansko leto smo prvič izmerili nas NPS (net promotor score). Veseli smo, da je nas NPS zavidljivo visok: 56.6. To leto pa že načrtujemo to številko se dodatno izboljšati.
Koliko je članov in kakšna je njihova starostna in izobrazbena struktura, kakšna je njihova geo razpršitev? Kje bi bili radi še prisotni s svojimi člani?
Naših članov je že preko 2000. Lansko leto se nam je pridružilo 320 novih članov, dnevno rastemo. Točnega podatka o starostni strukturi sicer nimamo, a glede na leto študija lahko sklepamo, da največ naših članov spada v starostno skupino med 19 in 40 let. Seveda pa imamo tudi precej bolj izkušenih, starejših članov, ki predstavljajo manjši odstotek. Približno 50% naših članov je zaposlenih v gospodarstvu, od tega jih je kar nekaj podjetnikov, 32% je študentov in podoktorskih raziskovalcev, 11% jih je zaposlenih v javnem in nevladnem sektorju, znanstvenikov in profesorjev pa je 7%. Največ jih je v tujino šlo študirat ekonomijo in poslovne vede, pravo in biologijo oz. t.i. »life-sciences«, sledi področje IT-ja ter kreativne vede (npr. oblikovanje, arhitektura, umetnost).
Največje skupnosti imamo v Sloveniji, Veliki Britaniji, ZDA in Nemciji, sledi Švica, države Beneluksa in Skandinavije. Lokalne odbore imamo v kar 15-ih državah sveta – od Evrope, Severne Amerike do Avstralije. Počasi pa se širimo tudi v Izrael, Azijo in Južno Ameriko. Sicer pa je najti naše člane v preko 50 državah sveta; če npr. potujete na Havaje, v Zdruzene Emirate ali v Singapur – povsod boste našli kakega našega člana.
Več o statistikah društva VTIS najdete na naslednjem videu: https://www.youtube.com/watch?v=8fN6QqE5ST8
Sprejem pri predsedniku RS B. Pahorju, fotografinja: Ana Šuligoj
Je med članstvom fluktuacija?
Večina ljudi, ki se včlani v naše društvo, tudi ostane z nami. Kar pa fluktuira, je aktiven delež članov – torej prostovoljci, redni obiskovalci naših dogodkov in druženj ter aktivni uporabniki nase spletne platforme. To se seveda spremeni glede na to, kaj so njihove trenutne prioritete in v kateri fazi njihovega življenja so. Npr. opažamo, da so zelo aktivni mladi, ki se šele odpravljajo v tujino, ki preko nas iščejo informacije in mentorje; naslednja skupina, ki se pogosto vključi tudi v prostovoljske aktivnosti so tisti, ki so že nekaj let v tujini in so začeli pogrešati slovenski jezik in kulturo. Prav tako so zelo aktivni tisti, ki že dlje delajo v tujini in bi radi delili svoje znanje – preko programa mentorstvo, naših dogodkov oz. iščejo priložnosti za sodelovanje ali zaposlitve v Sloveniji. Prav tako pa je aktivna tudi skupnost naših članov, ki se je vrnila v Slovenijo, kateri iščejo sogovornike v Sloveniji z izkušnjami iz tujine ter mednarodne povezave.
Pomembno je tudi, da smo letos imeli kar 180 prostovoljcev. Prostovoljci lahko izbirajo med petimi različnimi prostovoljskimi vlogami: vodja ali član lokalnega odbora, vodja interesne ali strokovne skupine, mentor, pisec vsebin ali član delovne skupine (npr. za zakonodajo, gospodarstvo ali kulturo). Prostovoljci pa smo navsezadnje tudi upravni odbor, ki vodi delovanje društva.
Kdo lahko postane član in kako?
Redni član postane lahko vsakdo, ki ima slovensko državljanstvo in se oz. se je redno izobraževal ali raziskoval v tujini. Imamo tudi izredne člane – to so ponavadi posamezniki, ki verjamejo v našo misijo in se želijo vključiti v našo skupnost, a ne izpolnjujejo katerega od zgornjih pogojev za redno članstvo, na primer tisti, ki so bili v tujini na študijski izmenjavi, Slovenci, ki že več let delajo v tujini ali pa starejše generacije Slovencev, ki že leta živijo v tujini. Nasi dogodki so po večini tudi odprti za vse zainteresirane.
Nočemo delovati izključujoče, verjamemo pa, da potrebujemo fokus. Zato so v središču našega delovanja potrebe in interesi rednih članov, prav tako samo redni člani lahko so-odločajo o društvu na vsakoletnem zboru članov.
Naj poudarim – 2085 je število samo rednih članov, skupaj z izrednimi nas bi bilo se več☺.
Kako pridobivate nove člane?
Predvsem na 4 načine:
1. Preko socialnih omrežij
2. Preko naših dogodkov v tujini in v Sloveniji
3. Preko iniciativ za pomoč mladim, ki se odpravljajo v tujino
4. Preko »word of mouth« naših članov
Kako se društvo financira?
Trenutno na dva glavna načina. Največ dobimo preko razpisa Urada RS za zamejce in Slovence po svetu. Urad je nas največji podpornik in financer že od samih začetkov društva in z njimi tudi redno sodelujemo. Drugi način financiranja so naša partnerska podjetja, ki verjamejo v našo misijo in bi se rada povezala z našo skupnostjo, predvsem s ciljem zaposlovanja tega segmenta. Med 15-imi partnerskimi podjetji naj jih omenim samo nekaj: Celtra, Gen-I, BCG, Poslovni Mediji, Lek, Xlabs, fakulteta Doba.
Lansko leto smo pridobili tudi status nevladne organizacije v javnem interesu in bomo naslednje leto imeli tudi možnost donacije dohodnine posameznikov.
Kako se sestajate in kako pogosto?
Društvo VTIS vodi upravni odbor. Letos smo v upravnem odboru Timotej Homar (zakladnik), Tim Weber (tajnik), Neža Vadnjal, Bojana Selinšek, Vid Čibej, Darija Šalehar in jaz. Vsi delamo kot prostovoljci, torej izven delovnih ur naših rednih služb. Sestajamo se enkrat na mesec, a ostajamo ves čas na vezi preko Slacka. Društvo VTIS nam prav tako pomaga upravljati vodja pisarne Manca Kunavar, ki je tudi edina oseba, ki redno dela za nas. Priložnostno pa nam tudi pomagata urednica Brina Vadnjal ter oblikovalka Petra Kržičnik.
Lokalne skupnosti vodijo člani lokalnih odborov, interesne / strokovne pa vodje interesnih skupin. To so prav tako prostovoljci, ki organizirajo lokalne ali interesne dogodke, druženja in druge iniciative. Sestajajo predvsem ob načrtovanju aktivnosti in so redno povezani preko Slacka ali drugih komunikacijskih platform. Imamo pa tudi druge delovne skupine prostovoljcev, ki jih sestavimo glede na aktualne iniciative – npr. projekt zakonodaja in internacionalizacija slovenskega visokega šolstva je en tak primer, kjer prostovoljci sestavljajo predloge in komentarje na zakonodaje in strategije, ki omejujejo kroženje znanja v slovenskem izobraževalnem, raziskovalnem in znanstvenem sistemu. Tesno sodelujemo z MIZŠ-jem.
Zoom_VTIS Slovenke – meet-up interesne skupine Slovenke@VTIS
Kdo daje predloge, iniciative, ipd. in kako se odzivajo člani?
Strategijo društva vodi upravni odbor. Za to uporabljamo OKR*, da zagotavljamo, da se premikamo naprej proti zadanim ciljem in izboljšujemo celostno izkušnjo za člane in prostovoljce. OKR-ji so definirani glede na potrebe naših članov in prostovoljcev, ki jih pridobimo iz ankete o članstvu in drugih anket ter osebnih pogovorov s člani. OKR-je posodobimo na vsake 4 mesece in glede na to pogledamo katere aktivnosti mora upravni odbor in pisarna društva početi.
Za nove, večje iniciative / ideje ponavadi povprašamo člane na začetku vsakega leta, prav tako jih zberemo od članov upravnega odbora, potem pa ovrednotimo katere dodamo za sledeče leto glede na to ali podpirajo našo misijo in vizijo ter ali imamo kapacitete, da iniciativo uresničimo. Smo pa vedno odprti za nove ideje za tiste stvari, ki jih lahko implementiramo takoj in imajo takojšen učinek. Tako smo npr. odprli razne Slack interesne skupine, ki se samostojno povezujejo na mesečni ravni – odličen primer take skupine je kanal Life-science, katerega iniciator je bil član Jaka Kragelj. Drugi primer je lokalni odbor v Veliki Britaniji pod takratnim vodstvom Bojane Selinšek, ki je želel poiskati nove načine, kako ustvariti dialog in med člani v Veliki Britaniji. Izvedli so anketo o tem, s kakšno negotovostjo in čustvi se spopadajo naši člani zaradi razdvojenosti med Veliko Britanijo in Slovenijo, nato pa organizirali delavnico, kjer so povabili izkušene psihologe, ki so članom pomagali z nasveti kako navigirati skozi njihovo izkušnjo. Takih iniciativ je ogromno, ampak naj izpostavim se dve:
- skupino Slovenke@VTIS, znotraj katere si Lea Marolt, Bojana Selinšek, Polona Tepeš in Lucija Vihar prizadevajo, da ustvarjajo skupnost žensk, ki se podpirajo med seboj ter organizirajo razna izobraževanja za grajenje samozavesti in mehkih veščin
- vzpostavitev dialoga z Duolingom, kjer je Eva Avbelj pozvala člane, da bi zbrali dovolj prostovoljcev, da bi dodali slovenščino na največjo platformo za učenje jezikov. Preko te iniciative smo zbrali preko 600 prostovoljcev, ki je bilo pripravljenih pomagati dodati slovenski jezik na Duolingo. Javil pa se nam je tudi Boštjan Šomen, ki je na pomembnem položaju pri Duolingu; predstavil našo iniciativo in vzpostavil dialog z vodstvom podjetja.
Osebno si želim, da Društvo VTIS deluje kot mreža, oz. platforma, kamor lahko člani prinesejo svoje ideje in jih uresničijo z uporabo nase mreže članov, partnerjev in podpornikov. Se pa v zadnjem času veliko ukvarjamo s tem, kako profesionalizirati društvo do te stopnje, da bomo imeli dovolj kapacitet za uresničitev tudi najbolj ambicioznih idej, ki jih našim članom ne primanjkuje.
* OKR je kratica za metodologijo upravljanja (Cilji in ključni rezultati)
Kako pomembno je priznanje VTIS leta? Po kakšnih kriterijih ga podeljujete?
S priznanjem “VTIS leta” prepoznavamo odličnost na področju kroženja znanja. Priznanje je namenjeno dodatnemu spodbujanju mednarodnega povezovanja in sodelovanja ter ozaveščanju javnosti o priložnostih, ki jih le-to prinaša.
Priznanje podeljujemo posameznikom ali organizacijam glede na zasluge in prizadevanja skladna s poslanstvom Društva VTIS – spodbujanje mobilnosti in prenosa znanja na področju znanosti, izobraževanja, gospodarstva ali kulture. Kandidate predlagajo člani, nagrajenca pa izbere izbirna komisija, ki s pomočjo točkovnega glasovanja izbere prejemnika priznanja. Letosnja prejemnica je bila dr. Kaja Antelj, ki proaktivno skrbi za vpetost avstralske slovenske skupnosti z domovino, s slovenskim gospodarstvom in znanostjo. Več o prejemnikih nagrade si lahko pogledate na nasi spletni strani, prav tako pa najdete njihova obeležja tudi na klopcah v Argentinskem parku v Ljubljani.
Kaj društvo nudi članom in kaj javnosti?
Društvo nudi članom naslednje:
- Lokalno in globalno skupnost Slovencev, ki si deli podobne vrednote in izkušnje – ne glede na to kje so, oz. kaj jih zanima.
- Informacije, podporo in mentorstvo pri svoji izkušnji – od odhoda v tujino, bivanja v tujini do vrnitve v oz. sodelovanja iz tujine z domovino
- Dostop do priložnosti za sodelovanje s Slovenijo (npr. predstavljanje svojega znanja na dogodkih v Sloveniji ali tujini, sodelovanje na znanstvenih ali drugih strokovnih projektih, ipd.) ali zaposlitev v Sloveniji
- Zastopanje njihovih potreb in ambicij preko opozarjanja glavnih odločevalcev na ovire pri kroženju znanja med Slovenijo in tujino
Za javnost pa nudimo:
– Dostop do specifičnih znanj, bogatih mednarodnih izkušenj in novih pogledov, ki jih premore Slovenija tudi izven meja nase države
- Dostop do talentov z globalnimi izkušnjami, ki hkrati razume slovenski kontekst in jezik
- Dostop do povezav in razumevanja tujih trgov za slovenska podjetja, ki razmišljajo o širitvi na nove trge
- Dobre prakse iz tujine na raznih področij – od privabljanja in zadrževanja talentov, do povezovanja izobraževanja z gospodarstvom, zakonodaj na področju znanosti in raziskovanja, itn. – ki lahko pomagajo pri razvoju naše države
Kako sodelujete slovenskimi subjekti?
Društvo VTIS žanje uspehe prav zaradi naše močne članske mreže, podpornikov in partnerjev. Verjamemo, da lahko dosežemo najvišje cilje samo, če to počnemo skupaj in ne v vakuumu.
Lansko leto smo sodelovali s preko 65-imi sodelavci – partnerskimi podjetji, projektnimi partnerji, slovenskimi veleposlaništvi v tujini, glavnimi slovenskimi odločevalci ter s sorodnimi društvi in organizacijami doma in po svetu.
Na področju znanosti in izobraževanja veliko sodelujemo z MIZŠ-jem, Mlado Akademijo, Asefom in mnogimi drugimi sorodnimi institucijami in društvi. Na področju podpore mladim, ki odhajajo v tujino sodelujemo s Štipendijskim Skladom, Integraledom, in mnogimi drugimi podpornimi storitvami za mlade. Na področju gospodarstva ustvarjamo partnerstva – sodelovanja s podjetji, ki so vodilna v Sloveniji glede privabljanja kadra tudi iz tujine, ki so odprta do drugačnih pogledov in ustvarjajo spodbudno kulturo za profesionalno rast talentov. V preteklosti smo večinoma sami proaktivno iskali te povezave, v zadnjih nekaj letih pa opažam trend, da se vedno več podobno mislečih institucij in podjetij proaktivno obrača na nas in išče sodelovanja. To me iskreno veseli, saj pomeni, da smo ustvarili gibanje, ki pritegne podjetja in posameznike, ki verjamejo v moč globalnega sodelovanja in povezovanja. Za vse, ki bi jih zanimalo partnerstvo nam lahko pisete na info@drustvovtis.si oz. si vec o tem preberete na nasi spletni strani.
Katere dosežke društva VTIS bi posebej poudarili?
Mislim, da glavni dosežek društva je, da stalno rastemo – redno pridobivamo nove člane ter partnerje, kar pomeni, da naša misija povezuje skupnost Slovencev znotraj in preko meja Slovenije ter, da vedno več ljudi želi bit del našega »gibanja« – povezovanja tistih, ki verjamejo, da je v sodelovanju, povezovanju in izmenjavi znanj moč.
Najbolj smo ponosni na to, da nudimo našim članom pomembne povezave. Povprečno član pridobi kar 13 novih povezav preko društva – od tega spozna 9 novih članov in pridobi 4 nove kontakte v Sloveniji (podjetja, institucije, novinarji, etc.). Tisti, ki so na digitalni platformi Slack pridobijo se več povezav – kar 22. Največ povezav pa povprečno pridobi tisti, ki je vključen v nase prostovoljske dejavnosti – prostovoljec pridobi kar 31 novih povezav. Vsaka nova povezava pomeni potencial za novo prijateljstvo, sodelovanje, prenos znanja ali celo ustanovitev novega podjetja, projekta ali raziskave.
V Sloveniji smo v lanskem letu predstavili preko 160 znanj, izkušenj in zgodb naših članov, preko organizacije ali sodelovanja na dogodkih (npr. Dan Inovativnosti ali 6. Simpozij Slovenskih raziskovalcev v tujini), Velikih Korakov in priporočil novinarjem.
Med večjimi dosežki preteklega leta naj omenim, da smo kar 12% procentom naših članov pomagali pri zaposlitvi. Na digitalni platformi Slack smo npr. objavili preko 150 delovnih mest doma in v tujini in preko 50 javnih razpisov. 19. in 20. januarja pa organiziramo Karierne dneve, kjer se bo predstavilo 6. uspešnih slovenskih podjetij (BCG, Gen-I, Lek, Xlabs, Poslovni Mediji in Aerosol) in ena fakulteta (Doba).
Pogovor o prihodnosti Slovenije skozi oči mladih
Prav tako smo ponosni na uspehe raziskave in zbirke dobrih praks »Kako talente privlačijo in zadržujejo globalno atraktivni zaposlovalci?« ,ki jo danes uporablja več slovenskih podjetij pri snovanju svojih HR strategij, ter sodelovanje z MIZSjem – napisali smo komentarje na RISS 2030 ter predstavljali na MSCA konferenci, ki je bila organizirana v sklopu predsedovanja EU.
Tisti, mogoče težje merljiv dosežek, oz. nekaj na kar smo najbolj ponosni je povezanost, kolegialnost in solidarnost naših članov, predvsem prostovoljcev. Vedno so pripravljeni pomagat en drugemu, se proaktivno povezujejo, in soustvarjajo našo misijo preko raznih iniciativ. Primer tega je projekt Mentorstvo, kjer smo imeli že preko 120 mentorskih parov – naši mentorji so vedno veseli priskočiti na pomoč in deliti svoje nasvete.
Kateri člani so npr. najbolj vidni, izpostavljeni, uspešni,…?
Težko je izpostavljati, saj verjamemo, da je vsak izmed naših članov uspešen, že samo zaradi svojega poguma, da je šel/šla ven, v neznano, in vzpostavil nove priložnosti izven zavetja svojega doma. Nasi člani študirajo, raziskujejo ali poučujejo na najboljših univerzah (npr. Harvard, Oxford, Cambridge, TUM, ALTO, LSE), delajo pri največjih tehnoloških velikanih, mednarodnih organizacijah, konzultantskih podjetjih, vladnih institucijah, etc., prav tako pa tudi odpirajo uspešna zagonska podjetja. Če vas zanimajo uspešne zgodbe naših članov, vas vabim, da spremljajte Velike Korake na socialnih omrežjih, naš blog ali podcast inovator. Pri zadnji epizodi Alek Pikl in Bojana Selinšek intervjuvata Davida Marna, ki dela pri Googlu in raziskuje problematiko, kako meriti zasebnost podatkov posamezne osebe.
Člani tudi inovatorji, podjetniki, start-upovci, mr ne? Lahko omenimo koga ali kak projekt?
Ja, precej naših članov se ukvarja na različne načine z inoviranjem. Podjetnike imamo tako v tujini, kot tudi take, ki se vrnejo v Slovenijo in ustanovijo podjetje v Sloveniji. Tako na področju zelenega razvoja deluje Miha Pipan, ki iz žuželk dela krmo za živali, imamo tudi odlične podjetnike na digitalnem področju, Vid Čibej digitalizira »visoko modo« v ZDA, Primož Rojac pravniške storitve v Sloveniji, Tanja Pirnat nepremičninski sektor v Španiji, Uršula Lavrenčič ponuja podporo otrokom z disleksijo, Andraž Logar postavlja vizionarska digitalna podjetja in produkte preko 3FSa in še bi lahko naštevala.
Precej naših članov je inovativnih tudi v sklopu raziskovanja in intrapodjetništva, kjer premikajo meje mogočega. V zadnjem času se vedno več članov zanima o možnostih za ustanovitev zagonskih podjetij v Sloveniji, saj jim le-to okolje nudi prečudovito naravo in pristne osebne stike, hkrati pa so že dobro vpeti v mednarodno mrežo, zato so možnosti financiranja in povezovanja iz tujine neomejene.
Delavnica Dobre prakse zaposlovalcev na Dnevu Inovativnosti (GZS)
Kakšni so cilji društva do l. 2023, desetletnice društva VTIS?
Odlično vprašanje! Cilji so tako interni / organizacijski, kot eksterni / vsebinski.
Na interni ravni je cilj definitivno profesionalizacija in zaposlovanje, da lahko odgovarjamo potrebam naših članov, da smo se bolj odzivni in proaktivni. Trenutno za nas redno dela samo ena oseba – Manca Kunavar, vodja pisarne – ki je res naša raketa in skrbi, da društvo brezhibno deluje na dnevni ravni. A vidimo, da je potreba še za več oseb, ki bi skrbele za dobro izkušnjo naših članov, prostovoljcev in partnerjev.
Na vsebinski ravni je ciljev več, a vizija ostaja enaka: »Da smo vodilna organizacija, ki povezuje v tujini izobražene Slovence, ki bodo odločilno pripomogli k napredku slovenske družbe«, hkrati pa tudi zagotoviti, da ni več Slovenca, ki odide v tujino in se počuti osamljenega ali odtujenega od svoje domovine.
Postati želimo glavna točka, ki nudi informacije, skupnost, podporo in stik s priložnostmi v domovini ali tujini – za vsakega Slovenca – od trenutka, ko odpotuje v tujino na študij, biva in dela v tujini do trenutka, ko se odloči vrniti v Slovenijo ali sodelovati z domovino iz Slovenije. To smo nekako že postali, a verjamemo, da lahko izkušnjo za vsakega člana se izboljšamo, predvsem kar se tiče konstantnega sodelovanja s Slovenijo iz tujine ali lajšanja vrnitev v domovino. Cilji so tudi širjenje v nove države. Že nekaj časa se spogledujemo z Azijo, Južno Ameriko in Izraelom, kjer imamo kar nekaj članov, a smo zaenkrat se brez lokalnega odbora. Cilj je tudi okrepiti našo globalno skupnost, ki se je razcvetela preko Slacka in virtualnih meet-upov med covidom. Na Slacku smo vzpostavili strokovne in interesne skupine, ki povezujejo slovenske strokovnjake po celem svetu na posameznih področjih (npr. kreativci, podjetniki, life-science strokovnjaki, pravniki, etc.).
Na področju kroženja znanja v znanosti in izobraževanju bi radi videli konkretne spremembe na podlagi komentarjev in dobrih praks, ki jih vztrajno delimo z glavnimi odločevalci. Kot zadnje, vidimo na področju gospodarstva se velik neizkoriščen potencial tako na področju zaposlovanja v Sloveniji – na ravni podjetij in glavnih odločevalcev, kot tudi mednarodnega povezovanja. Namreč član, ki deluje v tujini, je za slovensko podjetje, ki se želi širiti v tujino, ključen, saj predstavlja lokalno znanje o tujem trgu, dostop do pomembnih povezav na tujih trgih, hkrati pa prinaša iz tujine nova znanja, izkušnje in drugačno, inovativno razmišljanje.
Imate morda kakšno posebno sporočilo za bralce Podjetnik.net?
Sami pridemo hitro, skupaj pridemo daleč. (malavijski rek)
V imenu bralcev portala Podjetnik.net se Vam iskreno zahvaljujemo za tako dolg pogovor s pomembnimi informacijami za bralce!
Pogovor vodil: Vito Komac
Še opomba: iskrene čestitke društvu VTIS tudi od mene osebno. Namreč, projekt in podvig društva VTIS se mi zdi kot vnuk tistega, ki sva ga želela z povezovanjem v tujini živečih Slovencev na vplivnih položajih realizirati s Štefanom Bogdanom Šalejem pred dobrimi dvajsetimi leti, žal neuspešno, saj v državnih in paradržavnih organih ter stanovskih institucijah niso doumeli priložnosti in videli potrebe po taki mreži.
