Zakaj bi vsako jutro vstajali ob petih? Kakšen je moj dan?
- Berem knjigo 30 minut.
- Hodim vsaj 6 km.
- Potem si privoščim običajno hladno prho.
- Pred začetkom delavnika poslušam motivacijski podcast.
- Podrobno analiziram vsako novo srednjeročno in dolgoročno naložbeno priložnost.
- Vsakodnevno imam dve ali tri srečanji z mojimi študenti trgovanja.
- Trgujem toliko dni, dokler ne dosežem pričakovanega dnevnega dobička.
- Vsako popoldne okoli štirih pokličem nekoga, s katerim se že dolgo nisem slišal.
- Potem spet treniram v bazenu.
- Ponovno se tuširam.
- Sledi super zdrava večerja.
- Še 30 minut branja.
- Meditacijo pred spanjem.
- Večerni zeliščni čaj za sprostitev.
- V posteljo do 22. ure.
Zahvala za vse darove dneva. Nasmehnem se, ko zaspim.
Je to opis popolnega dne?
Dajte no mir! Absolutno ni res, da je zgoraj opisan moj popoln dan, niti da lahko ali bi moral biti za koga drugega.
Vsakič, ko sem na družbenih omrežjih prebrala o uspešnih ljudeh, ki so svoje rutine in navade delili z drugimi (podobno kot zgoraj), sem pomislila “Nikoli ne bom mogla živeti njihovega življenja, ne bi mogla tako živeti in bilo bi mi neskončno dolgčas” ( in zato sem nezavedno mislila: “V življenju ne bom naredil nič dobrega”).
Če ste se tudi vi počutili tako, ko ste brali tistih nekaj zgornjih vrstic, vedite, da so to le pravljice, izmišljene iz nič, da bi lovile všečke na družbenih omrežjih.
Kadarkoli preberete kaj takega, se spomnite, da ljudje nismo bili ustvarjeni kot stroji. Nismo roboti v službi produktivnosti. Dejansko rastemo in se razvijamo z doživljanjem novih stvari.
Če bi resnično preživljal dneve, kot je opisano zgoraj, bi mi bilo dolgočasno. Ampak ali smo nori?
V novem poklicnem življenju sem prenehala biti vedno produktivna za vsako ceno. Zato…
- Mar vstajam pozno? Mogoče ne vedno, a pogosto mi to uspe. Kaj pa je s tem narobe? Ko se zbudim ob devetih, sem pogosto veliko bolj produktivna, ker vsaj ne hodim naokoli kot zombi. Ne bodite preveč strogi do dolgega spanja oziroma poznega vstajanja; dajte si dovolj časa, da za trenutek zadihate. In to je v redu.
- Z veseljem pojem tudi kakšen krof, nekaj sladkega, nutelo, karkoli dobrega najdem, kar mi daje veselje. Pa naj bo to pica ali pivo ali kakšna čudovita lazanja. Nekaj, kar bi si res želeli, kar pa niso zgolj zvarki iz surove zelenjave, saj so – za božjo voljo – dobri, ampak me brbončice občasno prosijo za milost. In to je v redu.
- Vzamem si prost dan. To so dnevi, ko se mi zdi, da ne počnem čisto nič, ampak čisto nič. In to je v redu. Tudi vi obožujete te dni?
- Preskočim vadbo v bazenu. S tem se ne ubadam. Od sebe pričakujem “samo” 20 minut treninga na dan oziroma “samo” 20 nadstropij stopnic. Potrebno je nekaj žrtvovanja. Matere so govorile: “Če hočeš biti lep, moraš malo potrpeti”. In to je v redu. Žrtvujte se smotrno, vendar ne tako, da bi bilo treba od tega kar umreti.
- Če je mogoče, se izogibam se dolgčasu in monotoniji. Ne glede na to, kako pomembne so navade in disciplina, se splača vztrajnost, a velja omeniti tudi to, da vas ubija dolgčas. Življenje ni tek na 100 metrov, je maraton. In maraton ni sestavljen le iz kopice dolgočasnih jutranjih rutin. Gre tudi za uživanje na potovanju. In to je prav.
S tem v mislih vam želim prijetno življenje, kjer boste doživljali nove stvari, se zabavali, živeli, se sproščali in se celo malo sprostil. Vaše življenje bo tako veliko bolj bogato in polno novih zadovoljstev.
Ni potrebe, da bi se vsako jutro zbujali ob petih.
