Ne moremo mimo afere “Dieselgate”, v katero je vpleten Volkswagen, in tako imenovanega goljufanja z emisijami. Zdaj bi sicer lahko na dolgo in široko razpredali, ali so goljufali, ali so bile samo meritve nekoliko prilagojene potrebam rezultatov. Ampak to sploh ni važno. Volkswagen javnosti ni predstavil pravih rezultatov. To je dejstvo. Razlika med predstavljenimi rezultati in dejansko vrednostjo je res majhna.
Večini ljudi itak ni jasno, kaj in kako sploh merijo, ni jim jasno, kaj jim prihaja iz izpušne cevi, še manj pa se zato sekirajo. Dajte no mir, to, da se toliko govori o volkswagengate-u, je čista neumnost.
Sicer pa mislite, da bi Volkswagen sploh razmišljal o taki opciji, če mu ne bi bilo treba? Ne, ne bi razmišljal, ker se mu nebi izplačalo. Afera bo – po ocenah poznavalcev avtomobilskega trga -Volkswagen stala nekje med 20 in 30 milijardami evrov. Nekateri drugi strokovnjaki pa ocenjujejo, da se bo vsota skoraj enakomerno porazdelila med vse znamke, ki so imele podoben način merjenja (BMW, Mercedes, Ford in Mazda). Za zdaj se o francoskih znamkah še ne govori.
Volkswagen je to storil zato, ker je moral. In mimogrede, ne samo Volkswagen, vsi malo prej omenjeni. Morali pa so to storiti zaradi politike, ki je tako rada všečna. In ko začnejo Greenpeasovci in njim podobni zeleni stvori, ki sicer ne živijo niti v jamah in se niti ne odpovedo avtomobilom, kaj šele elektriki (ne iz TEŠ-a ne iz nuklearke) vpiti, da avtomobili onesnažujejo, potem morajo vrli parlamentarci seveda sprejeti primerno zakonodajo. Približno tako pameten kot je zakon o ravnih kumarah, je tudi zakon, ki predpisuje raven izpustov pri delovanju motorjev z notranjim izgorevanjem. In da je vsem jasno; tistih nekaj dodatnih gramov CO2, ki ga za seboj puščajo passati in golfi, ne bo nikogar čisto nič bolj ubilo, kot bi jih ubijale za nekaj gramov nižje norme.
Vsem je jasno, da glavnina onesnaževanja prihaja od drugod, in če že govorimo o prometu, so to gotovo avtobusi in tovornjaki.
Res pa je, da takrat, ko so vrli parlamentarci, kakih 10 let nazaj, sprejemali zakon o normah, avtomobilski proizvajalci niso glasni protestirali. Zdelo se jim je namreč, da bodo te norme čez deset let z lahkoto dosegli. E, pa jih niso!
Zanimivo pa je, kako je do tega spoznanja sploh prišlo in kdaj. Zdajle se bi rad vrnil nekaj let nazaj. Verjetno ste že vsi pozabili na afero s Toyoto in tistim nesrečnim pedalom za plin. Kakšna afera je to bila, še celo predsednik Toyote je moral prileteti v Washington in kongresnikom pojasnjevati, kaj se je res zgodilo. Zgodilo pa se ni nič, vsaj s pedalom za plin ne; težava je bila preprosto v preprogah, ki so zdrsnile pod pedala. In seveda, »pametni«, kot Američani v glavnem so, tega niso mogli pogruntati in so se veselo zaletavali. Kolikokrat je že meni zdrsnila kakšna preproga pod pedal! In? Nič, popraviš jo, ali pa jo jezen zabrišeš v prtljažnik in se pelješ dalje.
Ampak takrat je bila Toyota prvi avtomobilski proizvajalec na Svetu. In Američani jezni, ker je GM zgubil dolgoletno prevlado, in so pač sproducirali afero.
Se vam že kaj svetlika, kaj vam želim povedati? Ja, afera je spet prišla iz Amerike. In ja, zdaj je bil Volkswagen prvi proizvajalec avtomobilov na Svetu.
Evropa ni hotela (in upam, da ga nikoli ne bo) podpisati prostotrgovinskega sporazuma z Ameriko. Pravzaprav moram biti natančen: z Združenimi Državami Amerike. In takoj nato se pojavi afera. In takoj nato, ko postane jasno, da ne bomo podpisali sporazuma, se na vratih Evrope pojavi nepregledna množica beguncev … Če mislite, da je to samo slučaj, potem blagor vam!
Če razumem Američane, zakaj so to naredili, čeprav seveda to ni prav in je čisti državni terorizem, pa so se pač poskušali zavzeti za svoje proizvajalce. Nikakor pa ne razumem ne Evrope, ne Nemčije in ne Volkswagna. Ko nekdo v Ameriki kihne, mi slečemo hlače. Ne hlač; slečemo kar gate! Ja, res je, da so bile meritve opravljene nekoliko nepravilno, vendar pa bi človek pričakoval veliko ostrejši odziv Volkswagna. Verjetno do njega ni prišlo tudi zato, ker imajo kar veliko trenj med družinama Pieh, ki je zadnja desetletja obvladovala Volkswagen, in družino Porsche, ki ga obvladuje zdaj. Zato je že pred časom odstopil (je bil odstopljen, če sem natančen) Ferdinand Pieh kot predsednik nadzornega sveta. Enaka usoda, a na drugi strani, je zdaj doletela tudi profesorja Martina Winterkorna, zdaj že nekdanjega predsednika uprave Volkswagen. Bere se kot kakšna slovenska vaška veseloigra o dveh skreganih vejah iste družine. Tako je Volkswagen že prej, preden bi mu to sploh bilo treba, slekel gate.
Namesto, da bi svoji kuri, ki nosi – ne samo jajca – ampak zlata jajca, v bran stopila Nemčija, se je celo pri njih doma nanje usul plaz kritik. Ampak tisti, ki zdaj najbolj kritizirajo Volkswagen, so tudi najbolj krivi za to afero. Saj so prav isti politiki, ki zdaj kažejo na Volkswagen (čez kak teden pa bodo tudi na BMW in Mercedes), z veseljem sprejemali zakonodajo o normah EU6. Enako pa velja za vso preostalo Evropo. Prav vsaka država ima nekaj od skupine Volkswagen. Ja, tudi Slovenija kar precej …
Razen tistih nekaj gramov več, ki jih bodo volkswagni spustili v zrak, je morda nastala škoda tudi v državnih blagajnah. Saj veste: manjši del obdavčitev je vezan na izpuste. Tako sem izračunal (ampak prosim, oprostite, nisem ravno genialni matematik in vse računam bolj čez palec), da je tudi Slovenija izgubila nekaj denarja. Približno toliko, kot ga izgubi pri vsakem nekoliko računovodsko spretnem manjšem gostincu! Skratka – stroški z računanjem, koliko so potencialno izgubili, bi bili večji od dejanske izgube!
Toda o tonah in tonah CO2 in ostale, še precej hujše svinjarije, ki jih v zrak spušča Amerika vsako sekundo, pa ni nikjer govora! Pa bi za vsako ‘ameriško sekundo’ lahko celoten VW, skupaj z Mercedesom in BMW-jem vred, »goljufal« še naslednja desetletja!
Pa seveda o smrtno nevarnih GM-ovih avtomobilih tam čez tudi nobene ne rečejo … !
