Uveljavljanje višje sile

Višja sila daje delavcu pravico do odsotnosti in do nadomestila za odsotnost, najmanj v višini minimalne plače, delodajalec pa lahko uveljavlja povračilo izplačanih nadomestil plače.

Delavec je dolžan delodajalca o nastopu višje sile obvestiti najkasneje v roku treh dni.

Višja sila je dogodek, ki ima zunanji vzrok in na katerega delavec in delodajalec ne moreta vplivati. Gre za dogodek, ki je nepričakovan ter neizogiben in neodvrnljiv.

Pri presoji podanosti višje sile je potrebno v vsaki posamični konkretni situaciji presojati prisotnost vseh elementov višje sile. Delodajalec mora v primeru višje sile tem primeru sprejeti, da delavec dela ne more opravljati iz razloga višje sile.

Delavec, pri katerem je podana višja sila, zaradi katere ne more opravljati dela, v času, dokler so izpolnjeni vsi elementi višje sile, je na podlagi Zakona do delovnih razmerjih (ZDR-1) oziroma Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ), opravičeno odsoten z dela.

Kjer je podana višja sila zaradi obveznosti varstva, zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej v skladu z ZNUPZ, ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove, vendar najmanj v višini minimalne plače, upravičeni delodajalec pa lahko uveljavlja povračilo izplačanih nadomestil plače.

Odsotnost z dela zaradi obveznosti varstva otrok, ko je onemogočeno institucionalno varstvo

Z ZNUPZ se je v obdobju od 1. julija 2021 do 31. decembra 2021 posebej uredila podlaga odsotnosti z dela v primerih, ko delavec, ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu.

Ukrep je podaljšan s PKP10 (7., 8. in 9. člen ZDUPŠOP) in velja do 31. 3. 2022 z možnostjo podaljšanja za tri mesece s sklepom vlade.

Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva obvestiti delodajalca najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Odsotnost z dela zaradi ustavitve javnega prevoza in zaprtja mej

ZNUPZ ureja tudi vprašanje upravičenja do nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela delavca zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza (višja sila zaradi ustavitve javnega prevoza) ali zaprtja mej s sosednjimi državami (višja sila zaradi zaprtja mej).

V skladu z ZNUPZ ima delavec, ki je odsoten z dela zaradi višje sile zaradi teh dveh okoliščin pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, to je 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerji (ZDR-1), vendar ne manj kot znaša minimalna plača.

Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza in višje sile zaradi zaprtja mej o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka razloga.

Pravni standard višje sile v obligacijskih razmerjih je opredeljen z naslednjimi elementi:

prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pri presoji podanosti višje sile je tako treba v vsaki posamični konkretni situaciji presojati prisotnost vseh elementov višje sile, ki so opredeljeni v obligacijskih razmerjih.

Pravica delodajalcev do nadomestila plače

Delodajalec uveljavi pravico do povračila nadomestila plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje v osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca.

Vlogi mora priložiti izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile (tretji odstavek 29. člena ZNUPZ).

Nadomestilo lahko uveljavlja vsak delodajalec razen:

neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in je imel na dan 13. marca 2020 več kot deset zaposlenih,
tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Več informacij

Najpogostejša vprašanja in odgovori

Ali so počitnice oziroma pouka prost dan v času pandemije višja sila in starši za ta čas lahko uveljavljajo nadomestilo?

Ne. V času šolskih počitnic (zaradi varstva šoloobveznih otrok) ali na pouka prost dan niso podane vse okoliščine, iz katerih bi izhajala upravičena odsotnost staršev zaradi varstva otroka, saj kljub epidemiji ne gre za nepričakovan dogodek. Šolske počitnice in drugi pouka prosti dnevi so bili vnaprej načrtovani v šolskem koledarju za leto 2021/22 in niso izpolnjena vsa merila višje sile (zunanjost vzroka, neizogibnost, nujnost in neodvrnljivost).

V katerih primerih lahko starši ostanejo doma zaradi varstva svojih otrok?

To je mogoče v primerih, ko so vrtci in šole zaprti oziroma nedostopni za otroke, in sicer za otroke do vključno petega razreda osnovne šole, za katere starši ne morejo zagotoviti drugačnega varstva. Hkrati pa tudi za otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih

za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

Ali so starši upravičeni do nadomestila za čas, ko doma varujejo otroke?

Da. Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva zagotavlja pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove, vendar najmanj v višini minimalne plače.

Ali država delodajalcu povrne ta sredstva?

Da. Država upravičenemu delodajalcu pokrije celoten znesek, do katerega je upravičen delavec (tako imenovani bruto I.).

Ali to, da delodajalec ni upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače pomeni, da delavec ni upravičen do odsotnosti na podlagi interventnega ukrepa?

Ne. Neupravičenost delodajalca do uveljavljanja povračila izplačanih nadomestil plače ne vpliva na pravico delavca do odsotnosti z dela in posledično do nadomestila plače v primerih, ko je podana podlaga odsotnosti v skladu z interventnim zakonom.

Kaj je v primeru, če je vrtec odprt za izredne primere?

Zagotavljanje nujnega varstva je treba presojati v okviru izjem, kot so te določene.

Kakšne pravice imajo starši za otroke do vključno petega razreda osnovne šole oziroma tiste, za katere je treba zagotavljati varstvo, če se tudi za te otroke izvaja pouk na daljavo?

Za otroke do vključno petega razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca, se šteje, da nastane obveznost varstva tudi pri šolanju na daljavo.

Ali je lahko eden od staršev odsoten zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva tudi v primeru, če otrok ni bil napoten v karanteno na domu, ampak so podane druge objektivne okoliščine, zaradi katerih otrok ne sme obiskovati šole oz. vrtca?

Da. Višja sila zaradi obveznosti varstva je lahko posledica bodisi napotitve otroka v karanteno bodisi druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu. O obstoju navedenih okoliščin pa je dolžan delavec z izjavo delodajalca pravočasno seznaniti.

V primeru drugih objektivnih okoliščin pa je potrebno v konkretnem primeru preveriti, če delavec ne pridobi druge podlage odsotnosti z dela (npr. odsotnost zaradi nege v primeru bolezni otroka).

Ali delodajalec lahko od delavca zahteva, da za ta čas porabi letni dopust?

Delodajalec in delavec se tudi v tem primeru lahko dogovorita za izrabo letnega dopusta, enostransko odrejanje dopusta delavcu v ta namen pa ni dopustno.

Ali morda delavec delodajalca v naprej obvestiti, da bo zaradi varstva otrok odsoten?

Da. Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca.

Ali lahko delavec v času, ko varuje otroke zaradi višje sile, opravlja tudi delo od doma?

Delo na domu ni združljivo z obveznostjo varstva otroka. Delavec, ki opravlja delo na domu, v tem času še vedno izpolnjuje svoje obveznosti iz delovnega razmerja (takrat dela), le kraj opravljanja dela je drug (delo opravlja doma). Delavec takrat dela, kar pomeni, da je na voljo delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.

Ali si lahko starši varstvo otrok delijo, tudi po dnevih?

Da, lahko, primerno je, da v dogovoru z delodajalcem. Oba starša naenkrat ne moreta uporabiti pravice do varstva otrok zaradi višje sile.

Ali je delavec lahko odsoten zaradi višje sile zaradi varstva otroka le del delovnega dneva (nekaj delovnih ur)?

Da, delavec je iz tega razloga lahko odsoten le del delovnega časa (npr. 4 ure dela, 4 ure je odsoten ali 6 ur dela, 2 uri je odsoten). Tako kot v primeru celodnevne odsotnosti delavca je tudi v primeru delne odsotnosti iz razloga višje sile ključno, da so v času delavčeve odsotnosti z dela podane okoliščine, ki utemeljujejo pravni standard višje sile, o prisotnosti le-teh pa je delavec dolžan delodajalca ustrezno seznaniti.

Ker gre pri višji sili za dogodek, ki nastane zunaj vpliva delavca in delodajalca ter mora delodajalec sprejeti, da delavec dela ne more opravljati iz razloga višje sile, delavčeva odsotnost pa vpliva na organizacijo delovnega procesa, poudarjamo na primernost, da se tam, kjer je to možno, delodajalec in delavec dogovorita o prilagoditvi organizacije delovnega časa.

Obenem v okviru vprašanja odsotnosti z dela zaradi višje sile poudarjamo, da se v konkretnih situacijah, kjer je možna izmenjava odsotnosti obeh staršev, tudi v primeru potrebe po delni dnevni odsotnosti (nekaj ur vsakega od staršev) o takšni odsotnosti delavec dogovori z delodajalcem, upoštevaje možnosti delavca in tudi potrebe delodajalca, oziroma upoštevaje možnost prilagoditve organizacije delovnega časa.