Če vaš delovni teden običajno obsega med 55 in 60 ur, dobrodošli v svetu prekomernega dela. V tistem svetu, kjer vlada kultura, da mora biti vse narejeno včeraj in da moramo biti dosegljivi 24/7, saj nam to vendar omogočajo pametni telefoni in ostale naprave. Vendar ljudje nismo »narejeni« za tak način življenja.
Leta 1914 so v podjetju Ford Motors na osnovi raziskav, ki so pokazale, da je za ljudi optimalen 40-urni delovni teden, revolucionarno skrajšali delovni dan na 8 ur, nekaj let kasneje pa uvedli še 5-dnevni delovni teden. To je povečalo njihovo produktivnost ter dobiček. Ugotovili so, da ljudje potrebujejo čas za sprostitev, družino, prijatelje, hobije, rekreacijo in počitek, s tem pa se bo večala tudi njihova poraba. 100 let kasneje smo ljudje ponovno preobremenjeni.
Vedno smo delali tako; tega so naši ljudje naučeni in navajeni.
Med poslovneži, vodji, podjetniki je pogosto prisotno razmišljanje, ki podpira prekomerno delo. O tem pričajo številne zgodbe iz poslovnega življenja. Ena bolj znanih govori o japonskem kulturnem »fenomenu« imenovanem karoši,2 ki označuje smrt zaradi zgaranosti (kot posledica bolezni srca in ožilja, povezanih s preobremenjenostjo) in smrt (samomor) zaradi stresa pri delu. Na Kitajskem obstaja delovna kultura pod imenom 9963. Njeno bistvo je, da je za uspešno kariero potrebno delati od 9h do 21h, 6 dni oziroma 72 ur na teden.
Ljudje so zaradi dela preobremenjeni po celem svetu, v vseh panogah. Elon Musk je prav tako eden tistih, ki dela 16 ur dnevno, 7 dni v tednu, 52 tednov na leto. Dolgi delovni dnevi so pogosti v Silicijevi dolini in na Wall Streetu. Njihov 100-urni delovni teden pomeni, da so močnejši in bolj predani kot drugi.
V kulturi, ki ne spi in časti prekomerno delo, ljudje ponotranjijo takšne delovnike, saj predstavljajo statusni simbol, in jih sprejmejo kot del vsakdana. Dobrodošli v kultu prekomernega dela.
Ko delaš preveč, ne koristiš nikomur
Z delom smo preobremenjeni, ko se zaradi dolgega seznama nalog, opravil in projektov nenehno počutimo pod pritiskom, ko je dela toliko, da se preliva v osebno življenje; v večere, vikende ali pa celo v dopust. Preobremenjeni smo lahko zato, ker nas v to silijo nadrejeni, ker so stranke vse bolj zahtevne, mi pa moramo preživeti na krutem trgu ali ker nimamo pravega znanja za upravljanje časa. Nekateri preprosto uživajo v tem, da nenehno delajo in se na račun tega izognejo preostanku življenja; partnerskim odnosom, druženju s prijatelji, zdravemu načinu življenja,… »Toliko dela imam, da se ne vidim iz njega,« se vedno zdi dober in učinkovit izgovor.
Vsake toliko se sicer zgodi, da je potrebno »stisniti zobe« in narediti, kar je pač treba. Ker nam nad glavo visi res pomemben rok ali pa bo zaključek projekta prinesel resnično dodano vrednost. Ob takšnih priložnostih se lahko delovni dan podaljša ali pa se delo prenese še v vikend. Včasih je to lahko tudi dober team building, ker vsi delamo za isti cilj, smo povezani in združeni z enim namenom. Vendar moramo biti pozorni, da to ne postane navada.
Prekomerno delo škoduje zaposlenim in ne izboljša poslovnih rezultatov
Preveč dela lahko vodi do resnih bolezni, celo do smrti. Po raziskavi University College London4 se tisti, ki delajo 55 ur na teden soočajo s kar 33% večjim tveganjem za kap kot tisti, ki delajo od 35 do 40 ur. Prav tako pri njih nastaja 13% večje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.
Raziskave finskega Inštituta za zdravje pri delu5 ugotavljajo, da prekomerno delo lahko vodi do slabšega spanja, depresije, alkoholizma, zlorabe drog, diabetesa, slabšega spomina. Tisti, ki delajo preveč, imajo manj časa za zdrav način življenja (npr. za rekreacijo, prehrano). Posledično se soočajo s prekomerno telesno težo, manj so psihično odporni, preobremenjenost negativno vpliva na partnerske veze in tudi na splošno srečo.
Prekomerno delo ne izboljša poslovnih rezultatov
Preveč dela pa ni smiselna strategija niti iz poslovne perspektive. Vse dodatne ure sploh ne pomenijo, da bo produktivnost večja in da bodo rezultati boljši. Utrujeni, neprespani, izčrpani zaposleni delajo več napak, sprejemajo slabše odločitve, so manj osredotočeni in se izgubijo v nepomembnih opravilih.
In ne nazadnje so tisti z dolgimi urniki izolirani od prijateljev in družine, ker toliko časa preživijo pri delu; vsi pa vemo, kako zelo so za naše dobro življenje potrebni odnosi.
Prihodnost dela prinaša spoštovanje, zaupanje in pozitivne medsebojne odnose
Pogled v prihodnost dela kaže, da preobremenjenost z delom vedno bolj vpliva na znamko delodajalca in posledično na to, da se ljudje odločajo za zaposlitev tam, kjer je delovno okolje spodbudno, motivacijsko, kjer njihovo delo spoštujejo in cenijo.
Tudi plača ni več tako pomembna; predvsem mlajše generacije imajo precej drugačne prioritete, ko izbirajo svoje delo in delodajalca. Prav tako bodo tisti, ki so preobremenjeni ali celo izgoreli, prej odnesli svoje znanje in izkušnje drugam; tja, kjer je delovna kultura bolj pozitivna in prijazna.
Še posebej je to postalo očitno v obdobju, ki ga je zaznamovala korona – pri delu od doma, pomanjkanju družabnih odnosov in prevelikemu tovoru, ki smo si ga naložili v želji po obstanku, dobičku, razvoju. Skrb za človeka se je prebila na vrh prioritet zaposlenih. In podjetja, ki so, predvsem zaradi finančne situacije, naredila močne reze in poskušala z manj viri obdržati ali celo povečati rezultate, se bodo morala pošteno lotiti dela, da obrnejo tehtnico v svoj prid.
Kar vodja naredi, to njegovi ljudje ponovijo
Če smo v prazgodovini letno delali okoli 1.800 ur, v srednjem veku dobrih 2.300, v sredini 19. stoletja tudi do 3.600, sedaj v Kambodži delajo 2.455 ur, v Nemčiji pa okoli 1.300 ur letno. Povprečje za Slovenijo je okoli 1.600 ur6. Vedno bolj pa se tako države kot posamezni vodje zavzemajo za krajšanje delovnega časa.
Prekomerno delo se prične na vrhu organizacijske piramide in se širi navzdol. Vodje so pogosto tisti, ki ustvarjajo občutek pomanjkanja časa. Pa ne samo za druge, tudi zase. Običajno je, da se pričakuje, da višamo produktivnost, prihodke in dobiček, pogosto z malo ali brez dodatne podpore, izobraževanja in virov. Nekateri vodje pogosto pričakujejo, da zaposleni odgovarjajo na sporočila ob vsakem času in da z veseljem podarijo svoje proste ure – ponoči, med vikendom ali med dopustom. Tudi zato je v Franciji leta 2017 pričel veljati zakon glede omejevanja pošiljanja elektronske pošte izven delovnega časa. Temu razmišljanju so se pridružile nekatere evropske korporacije kot sta Volkswagen in Daimler. In nekateri so mnenja, da bodo njihovi ljudje (ali pa oni sami) pod pritiskom delali bolj učinkovito in ustvarjalno; toda resnica je nasprotna.
Vodje so tisti, ki morajo biti vedno in povsod zgled; tudi pri počitku, okrevanju in uravnoteženju življenja. Ko vodja spremeni svoje obnašanje, to s seboj prinese številne koristi. V študiji Harvard Business Review so na vzorcu 20.000 zaposlenih ugotovili, da jih je samo četrtina mnenja, da njihovi vodje kažejo trajnostno delovno prakso. Njihovi zaposleni pa so kar za 55% bolj zavzeti, 77% bolj zadovoljni pri delu in 1,1krat bolj verjetno bodo ostali v podjetju. Prav tako je nivo zaupanja v vodjo kar dvakrat višji7.
Ravnotežje med delom in zasebnim življenjem se začne pri posamezniku
Tudi »odvajanje« od prekomernega dela, se začne pri nas samih. Ko smo mi dovolj močni, ko smo pozitivni, ko imamo radi svoje delo, ko poskrbimo za svojo srečo, je vse lažje. Takrat bolj odprto razmišljamo, smo bolj zavzeti, ustvarjalni in inovativni. Stabilnost in varnost, ki izhajata iz nas, sta vedno z nami in nam ju nihče ne more vzeti. Ko smo bolj v stiku s seboj, se tudi hitreje zavemo, kdaj nas delo preveč okupira in se je potrebno ustaviti ali pa celo poskrbeti za spremembo.
Da je delo opravljeno, se ljudje povezujemo se v ekipe in sodelujemo pri skupnih ciljih. Nihče ne more vsega narediti sam, zato načrtujemo, delegiramo, si delimo, zaupamo in se podpiramo ter spoštujemo.
Načrtujemo svoje delovne dneve, si postavljamo prioritete in realne cilje, hkrati pa si rezerviramo čas tudi za fokusirano delo, za sestanke, za učenje, odmore, zdrave obroke in za nepredvidene naloge. Omejimo si delovni čas. Poskrbimo za gibanje in spanje. Ter omejimo čas na družabnih omrežjih.
Ko smo zelo zaposleni, postane težje pomagati drugim in jih podpirati. Zato naj bo to vedno znova med prioritetami našega dela. Pohvalimo, se zahvalimo, opazimo dobro narejeno delo. In celo nekaj tako preprostega kot je vesel dobro jutro sodelavcem lahko naredi dober dan in sproži spremembo na bolje.
Petra Božič Blagajac &. Maja Lončar
Avtorici, Petra Božič Blagajac in Maja Lončar, sta mednarodno certificirani managerki delovne sreče in svetovalki za pozitivno organizacijsko kulturo, Paleta znanj – ambasadorji delovne sreče. Več o njima: na spletni strani, Facebook strani, LinkedIn in Instagram.
VIRI:
1 https://medium.com/the-innovation/the-eight-hour-work-day-1706f5cd3b82; dostop 07.05.2021
2 https://en.wikipedia.org/wiki/Karoshi; dostop 07.05.2021
3 https://en.wikipedia.org/wiki/996_working_hour_system; dostop 07.05.2021
4 https://www.ucl.ac.uk/news/2015/aug/working-long-hours-linked-higher-risk-stroke; dostop 07.05.2021
5 https://hbr.org/2015/08/the-research-is-clear-long-hours-backfire-for-people-and-for-companies; dostop 07.05.2021
6 https://clockify.me/working-hours; dostop 07.05.2021
7 https://hbr.org/2014/07/your-bosss-work-life-balance-matters-as-much-as-your-own; dostop 07.05.2021