Varstvo podatkov in kartice zvestobe

Kartice zvestobe še zdaleč niso več način zbiranja popustov, pik, bonusov, ampak so za upravljalca podatkov – torej praviloma trgovca – odličen vir podatkov o posameznem kupcu, ki jih koristno uporablja za usmerjanje ponudbe določenemu kupcu, kadar je pač ta lahko personalizirana, na primer z elektronsko pošto, na družbenih omrežjih.

Z nakupi ob uporabi kartice trgovec lahko pridobi podatke o konkretnih količinah posameznega kupljenega blaga, o dinamiki nakupov, sezonskem značaju, velikosti nakupov, itd., vse kar bi veliko manj popolno trgovec lahko pridobil s klasično tržno raziskavo, ki bi bila tudi neprimerno dražja od obdelave že zbranih podatkov in nekaterih popustov.

Ali je duh ušel iz steklenice in trgovci zbirajo več podatkov, kot bi jih smeli oziroma je način upravljanja v nasprotju z iz Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07- UPB1, ZVOP-1)? Pogosto v svoji poslovni vnemi trgovci to res počno, pravzaprav se zakona bolj držijo večji trgovci, kot mali in imajo podatke boljše in natančneje urejene.

Od podatkov, ki jih trgovec za podelitev kartice ugodnosti, zvestobe ali zaupanja lahko zahteva, so zgolj osnovni osebni podatki (ime, priimek, točen naslov), ne pa tudi številka mobilnega telefona, elektronski naslov, ali celo osebnega dokumenta.

Trgovec mora »zvestega kupca« jasno opozoriti na to, pa tudi na naslednje podrobnosti:

ali lahko kupec prepove zbiranje podatkov o nakupih, pa je vseeno lastnik kartice zvestobe
kateri podatki o nakupih se zbirajo in hranijo
kako dolgo se hranijo (to je lahko 15 dni od preklica oz. zahteve za izbris, povprečno 5-6 let, nekateri trgovci pa jih kar neomejeno dolgo)
kako lahko kupec vidi podatke o svojih nakupih in druge zbrane podatke o sebi (do tega ima pravico), kronologijo uporabe, posredovanje podatkov tretjim ali pogodbenim osebam, itd.; mimogrede: kupec ima zakonsko pravico do izpisa vseh podatkov v 30-tih dneh
kako lahko kupec zahteva izbris teh podatkov
kako lahko kupec prepove direktno komuniciranje (sms, mejli, pošta, twitter, facebook) in ali je kartica izrecno vezana na tako privolitev
ali ob prepovedi razpolaganja z osebnimi podatki kupec izgubi bonuse
ali ob vrnitvi kartice kupec izgubi zbrane ugodnosti
ali trgovec zagotavlja, da ne bo prodal ali kako drugače odtujil zbranih podatkov kupca (zakonsko ni zavezan, ni pa fair, vendar mora trgovec obvestiti kupca, komu bo posredoval zbrane podatke, razen kadar gre za marketinški outsourcing); te podrobnosti zelo pogosto manjkajo ali so pomanjkljive pri Splošnih pogojih poslovanja.

Številne podrobnosti so navedene v Splošnih pogojih poslovanja (v pristopni izjavi in v opisu kartice in njenega delovanja), zato je kupcu vredno gradivo natančno prebrati, saj so to pogoji, ki jih kupec sprejema. Pomembno je tudi, da si nekateri trgovci pridržujejo pravico spremembe splošnih pogojev poslovanja tudi zgolj z objavo na spletni strani.

Redki trgovci ne zbirajo podatkov o osebnih nakupih.

Če se morda tako kot številni drugi ponudniki, trgovci, gostinci, in še kdo, odločate o uvedbi kartice zvestobe, upoštevajte gornja določila, natančno preštudirajte zakon in si morda celo omislite zunanjo pomoč. Prepričani smo, da bo upoštevanje tega zakona zaostreno in bi bilo škoda spreminjati koncept, ki je lahko že od začetka brezhibno pripravljen.

Inštitut Mediapro