Varstvo posameznikov glede njihovih osebnih podatkov je temeljna pravica delavcev, kar ureja tako evropska kot domača zakonodaja.
Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (npr. ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika). Pod obdelavo osebnih podatkov štejemo vse, kar delodajalec (ali delavec) z osebnimi podatki počne (že sama hramba šteje za obdelavo osebnih podatkov).
Osebni podatki so del posameznikove zasebnosti in jih varujeta predvsem pa Splošna uredba o varstvu podatkov (ang. »GDPR«) ter Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).
Pravica do varstva osebnih podatkov ni absolutna pravica, ampak jo je treba uravnotežiti z drugimi temeljnimi pravicami.
Delavec se mora strinjati z obdelavo svojih osebnih podatkov, kar lahko zavrne brez šikaniranja in posledic na delovnem mestu. Delavec ima pravico vpogleda v svoje zbrane podatke, njihove korekcije, prenosljivosti, itd.
Ko za zbiranje podatkov ni več zakonske podlage, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati.
Pri zbiranju in obdelavi osebnih podatkov je delodajalec dolžan upoštevati načela zakonitosti, pravičnosti, preglednosti omejitve namena, najmanjšega obsega, točnosti, omejitve shranjevanja, celovitosti, odgovornosti,…
Pisali smo že o zasebnosti elektronske pošte delavca, ki je sprožila tudi odmeve, nasprotne zahtevam zakona, saj po mnenju številnih tako pretirano varovanje zasebnosti elektronske pošte v primeru odhoda delavca ali njegove bolezni lahko povzroči resno poslovno in moralno škodo delodajalcu in bi bilo smotrno zakonodajo pri teh določbah popraviti.
Zasebna telefonska številka in elektronski naslov delavca sta v »off-limit« področju delodajalca in jih delavec ni obvezan posredovati oz. jih sme delodajalec zbirati le z njegovo izrecno privolitvijo, kadar je to v interesu hitrejšega komuniciranja.
Kadar je delavec zdravniško napoten na dietno prehrano in ima zagotovljen topel obrok med delom, delodajalca obvesti o svoji dieti, ni pa ga dolžan obvestiti o vzročni diagnozi zanjo. Če take dietne prehrane delodajalec ne more zagotoviti, je delavec upravičen do nadomestila stroškov za prehrano.
Delodajalec nima kar pravice vsevprek fotografirati svoje zaposlene, če za to nima njihovega izrecnega soglasja, razen, ko gre za kršitev delovnih obveznosti. To velja tudi za objavo morebitnih fotografij z morebitnih družabnih dogodkov, kot so novoletne obdaritve s fotografijami otrok. Za fotografiranje enako kot za vse ostale osebne podatke velja, da je delavec šibkejša stranka in je potrebna njegova izrecna privolitev za objavo fotografij, na katerih je prepoznan sam ali njegova družina.
Upoštevaje načela sorazmernosti je po 6. člena GDPR obdelava posnetkov zaposlenih zakonita, če je delavec v to privolil ali če je obdelava potreba iz vsaj oz. samo enega od razlogov:
- zaradi izvajanje pogodbe,
- za izpolnitev zakonske obveznosti,
- za zaščito življenjskih interesov fizične osebe,
- za opravljanje naloge v javnem interesu
- za izvajanje javne oblasti,
- zaradi zakonitih interesov delodajalca ali tretje osebe, če nad njimi ne prevladajo interesi oz. temeljne pravice in svoboščine zaposlenega.
Delodajalec mora za vsako obdelavo osebnih podatkov delavca izkazati, da jo določa zakon ali da je obdelava podatka potrebna zaradi izvrševanja pravic in obveznosti v zvezi z delovnim razmerjem (npr. videonadzor). V teh primerih je obdelava podatkov obvezna in je zaposleni niti ne more odkloniti.
Uporaba fotografij delavca v marketinške in promocijske namene mora imeti jasno soglasje delavca.
Medtem, ko je videonadzor zakonsko detajno opredeljen, pa objava fotografij delavcev na družbenih omrežjih še ni in se sodstvo odloča od primera do primera, tako s stališča ščitenja interesov delodajalca, kot pravic delavca.
Kadar delavec pri delu uporablja službena vozila, je delodajalec upravičen posredovati podatek o veljavnosti vozniškega dovoljenja. Enako velja ob morebitnem (začasnem) odvzemu dovoljenja zaradi prometnega prekrška ali kaznivega dejanja.
Ob morebitni (delni) invalidnosti je delavec dolžan delodajalca seznaniti s kategorijo invalidnosti in vsemi omejitvami, ki iz nje izhajajo ter predložiti ustrezno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Delodajalec sme med bolniško odsotnostjo delavca in njegovo gibanje tudi nadzirati. To lahko počne tudi pogodbeni izvajalec, npr. Detektivska agencija, ki je ustrezno opolnomočena.
Ker smo ljudje zelo prisotni na družbenih omrežjih in tam javno objavljamo tudi stvari brez premisleka, takim lahko neprimerne objave med bolniško tudi škodujejo, saj lahko služijo kot dokaz za izredno odpoved delovnega razmerja.
Delodajalec tudi upravičen do informacije o delavčevem obisku zdravnika (ura, datum, ne pa razlog obiska, da lahko pri sumu zlorabe ustrezno ukrepa.
Uredništvo Podjetnik.net
