Koristi za podjetja
Slaba varnost in zdravje pri delu pomenita strošek za podjetje, dobra varnost in zdravje pri delu pa se obrestujeta. Podjetja z višjimi standardi varnosti in zdravja so uspešnejša in stabilnejša.
Študije ocenjujejo, da se vsak evro, vložen v varnost in zdravje pri delu, povrne z 2,2 evra ter da je razmerje med stroški in koristmi izboljšanja varnosti in zdravja ugodno.
Gospodarske prednosti dobre varnosti in zdravja pri delu za velika in mala podjetja so precejšnje. Če navedemo samo nekaj primerov, z dobro varnostjo in zdravjem pri delu:
- se izboljša produktivnost delavcev;
- se zmanjša število odsotnosti z dela;
- se zmanjšajo plačila nadomestil;
- se izpolnjujejo zahteve izvajalcev iz javnega in zasebnega sektorja.
Varnost in zdravje pri delu delodajalec zagotovi z različnimi ukrepi, kot so ocena tveganja in pridobitev izjave o varnosti, z izvajanjem usposabljanj za varno in zdravo delo, ter s preventivnim zdravstvenim pregledom.
Delodajalec v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter drugimi predpisi zagotovi varnost in zdravje delavcev pri delu tako, da:
- se izogiba nevarnostim;
- ocenjuje tveganja;
- obvladuje nevarnosti pri viru;
- prilagaja dela posamezniku;
- se prilagaja tehničnemu napredku;
- nadomešča nevarno z nenevarnim ali manj nevarnim;
- razvija celovito varnostno politiko;
- daje prednost kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi;
- daje delavcem ustrezna navodila;
- obvešča in usposablja delavce.
Delodajalec mora prepoznati vsa tveganja na delovnem mestu. Za vsako delovno mesto mora izdelati pisno oceno tveganja, v kateri opredeli nevarnosti, ugotovi, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen nevarnosti, odloči o tem, ali so tveganja sprejemljiva ter uvede in izvaja ukrepe za njihovo odpravo.
Ukrepi so lahko tehnični (npr. nadomestitev preveč hrupne delovne opreme z manj hrupno) ali organizacijski (npr. priprava internih pravil o dostopu do nevarnih območij in označitev teh območij z varnostnimi znaki).
Ukrepi so odvisni od ocene tveganja v delovnem okolju. Na oceno tveganja pa vpliva vrsta dejavnosti in velikost podjetja. Izjema so predvsem samozaposleni.
Če samozaposleni oceni, da ni tveganj v njegovem delovnem okolju, mu ni treba opraviti usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti, pa tudi preventivnega zdravstvenega pregleda ne. O tem mora napisati in podpisati izjavo, ki jo mora na zahtevo pokazati delovnemu inšpektorju.
Kadar pa samozaposleni ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.
Ocena tveganja in izjava o varnosti
Ocenjevanje tveganja je postopek, s katerim ovrednotimo tveganja za varnost in zdravje delavcev na delovnem mestu. Ocena tveganja je sistematičen pregled vseh vidikov dela, v katerem ocenimo vzrok škode ali poškodbe, možnost odprave nevarnosti in predvidimo varnostne in preprečevalne ukrepe.
Za oceno tveganja moramo prepoznati nevarnosti in identificirati ogrožene osebe. Nato tveganja ovrednotimo glede na resnost in verjetnost možne škode ter jih razvrstimo po pomembnosti.
Opredelimo ustrezne ukrepe za odpravljanje ali obvladovanje tveganj in pričnemo z njihovim uvajanjem.
Oceno tveganja moramo redno posodabljati in na ta način zagotavljati ažurnost podatkov, še posebej, kadar:
- obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni;
- se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;
- obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.
OiRA je orodje, ki je preprosto za uporabo ter mikro in mala podjetja vodi skozi postopek ocenjevanja tveganj. Je brezplačna. Programska oprema OiRA je panožnim socialnim partnerjem (organizacijam delodajalcev in delavcev) in nacionalnim organom (ministrstvom, inšpektoratom za delo, inštitutom s področja varnosti in zdravja) v pomoč pri izdelavi orodij za oceno tveganja za posamezne gospodarske dejavnosti, namenjenih malim podjetjem.
Izdelava ocene tveganja
Oceno tveganja v podjetju izdela strokovni delavec, ki mu delodajalec poveri naloge. Imeti mora opravljen strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu in pri delu sodeluje z izvajalcem medicine dela. Več v Pravilniku o pogojih, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec za varnost pri delu.
Delodajalec kot strokovni delavec lahko tudi sam prevzame vodenje in zagotavljanje varnosti pri delu, kadar izpolnjuje zahteve, navedene v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu.
Kadar delodajalec strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu ne more zagotoviti s svojimi delavci, lahko opravljanje vseh ali posameznih nalog poveri zunanjim strokovnim službam z dovoljenjem za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu. Več v Pravilniku o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu.
Naloge strokovnega delavca so:
- svetovanje delodajalcu pri načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo;
- svetovanje delodajalcu glede opreme delovnih mest in glede delovnega okolja;
- usklajevanje ukrepov za preprečevanje psihosocialnih tveganj;
- izdelava strokovne podlage za izjavo o varnosti (ocena tveganja);
- opravljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju;
- opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme;
- opravljanje notranjega nadzora nad izvajanjem ukrepov za varno delo;
- izdelava navodila za varno in zdravo delo;
- spremljanje stanja v zvezi z nezgodami pri delu, odkrivanje vzrokov zanje in priprava poročila za delodajalca s predlogi ukrepov:
- priprava in izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo;
- sodelovanje z izvajalcem medicine dela.
Izjava o varnosti
Po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu morate izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:
- načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
- načrt in postopke za izvedbo ukrepov ob neposredni nevarnosti;
- opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
V izjavi o varnosti z oceno tveganja določite posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za neko delo, v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.
Usposabljanje za varno in zdravo delo
Delodajalec je dolžan vse svoje delavce, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ali na kakršni koli drugi pravni podlagi ter osebam, ki pri delodajalcu opravljajo delo zaradi usposabljanja (dijaki, študenti), usposobiti za varno opravljanje dela ob:
- sklenitvi delovnega razmerja;
- razporeditvi na drugo delo;
- uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo;
- spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.
S preventivnimi zdravstvenimi pregledi se ugotavlja zdravje in zmožnost delavcev za opravljanje določenega dela v delovnem okolju. Opravlja jih pooblaščeni zdravnik medicine dela. Delodajalec napoti delavca na predhodni zdravstveni pregled:
- pred prvo zaposlitvijo;
- po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev.
Podlaga za določitev vrste, obsega, vsebine in rokov posameznega preventivnega zdravstvenega pregleda je ocena tveganja.
Vrste preventivnih zdravstvenih pregledov so:
- predhodni zdravstveni pregled;
- usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled;
- drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled.
Pri povečanih dejavnikih tveganja v delovnem okolju, ugotovljenih z oceno tveganja, se delavca napoti na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled. V nekaterih primerih mora delodajalec napotiti delavca tudi na druge usmerjene zdravniške preglede. Več v Pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev.
Obveznosti delodajalca
Delodajalec zagotavlja varnost in zdravje pri delu tako, da poda izjavo o varnosti z oceno tveganja.
To stori tako, da:
- poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela;
- obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo;
- usposablja delavce za varno in zdravo delo;
- zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu;
- z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere;
- z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu:
- zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.
Iz več virov pripravilo uredništvo Podjetnik.net.
