Ustvarjati sam ali v skupini

Sami lahko naredimo malo, skupaj lahko naredimo ogromno. (»Alone we can do so little, together we can do so much« ) – Helen Keller

Pomen skupin se v poslovnem svetu zaradi spremenjenih in vse kompleksnejših zahtev nenehno povečuje. Skupine s svojo raznolikostjo in vključevanjem vseh na spremenjene izzive odgovarjajo veliko uspešnejše in hitrejše kot posamezniki. S tem pomembno vplivajo na izboljšanje rezultatov ter na medsebojne odnose. Skupinsko delo pa ne vodi samo k boljšim rezultatom temveč nas uči globljega učenja, veščin v odnosih in čustvene inteligence.

V delovnih okoljih je še vedno veliko tistih, ki raje ustvarjajo sami. Posebej to velja za izrazito ciljno usmerjene posameznike, ki se popolnoma osredotočijo na izpolnitev svojh nalog in najbolj cenijo, če jih pri tem nihče ne moti. Taki posamezniki so, v času razmaha dela na daljavo in različnih hibridnih oblik dela zaradi zdravstvene krize, še povečali svojo učinkovitost in lastno zadovoljstvo nad spoznanjem, da obvladajo svoje delo, v njem uživajo in se zavedajo svoje vrednosti.

In kakšen bi bil prispevek takih posameznikov, če bi delovali v skupini? Nekatere raziskave kažejo, da se kreativnost posameznikov v skupinah s pozitivno skupinsko dinamiko in odkrito, učinkovito komunikacijo, v kateri si posamezniki medsebojno zaupajo in se počutijo soodgovorne za uresničitev skupnih ciljev, skorajda podvoji v primerjavi s posamezniki, ki ustvarjajo samostojno. Zakaj?

Kaj posameznikom prinaša delo v skupinah?

Mnogo ideje se razvijejo bolje in hitreje, če jih delimo z drugimi, kot če jih zadržimo. (»Many ideas grow better when transplanted into another mind than the one where they sprang up.«) -Oliver Vendel Holmes)

Soočenje z različnimi pogledi

Na problem pogledamo iz različnih zornih kotov, naučimo se poslušati, da lahko bolje utemeljujemo svoje stališče. Dovolimo, da ideje drugih vplivajo na naše razmišljanje. Sprejemamo dejstvo, da smo v skupini vsi sodelavci in učitelji. Delo v skupini izboljša učinkovitost učenja s tem, ko poslušamo druge in njihove poglede primerjamo in povezujemo z lastnim razmišljanjem. Samo v sodelovanju z drugimi lahko spremenimo svoj pogled, oziroma ga izostrimo. Delo v skupini je odličen način za razvoj sposobnosti kritičnega in jasnejšega razmišljanja, za izostritev uma.

Bogatenje besednega zaklada.

Ko si v interakciji z drugimi se učiš, kako o isti temi govoriti razumljivo in kako pritegniti pozornost. Učimo se novih besed, besednih zvez in fraz, ki učinkovito naslavljajo določene izzive in počasi izločamo besede in fraze, ki premalo ali nič novega ne povedo oziroma ne predstavijo jasno našega mnenja.

Naučimo se učiti

Tudi največji eksperti lahko v skupini pridobimo kaj novega. Ko svoje znanje prenašamo na druge, smo prisiljeni izpopolnjevati in nadgrajevati, kar že znamo. Čeprav mislimo, da vemo že vse, bomo morali svoje znanje vsaj preurediti tako, da ga bomo lahko prenašali na druge. Postopno in razumljivo, da ga bodo imeli čas usvojiti. S tem bomo izostrili lastno razumevanje problema in sami postali še večji eksperti.

Vodenje različnih osebnosti

Razlike med posamezniki niso samo v osebnostnih značilnostih ampak tudi v načinu učenja. Te razlike je treba znati izkoristiti za razvoj veščine vodenja ljudi, ki je pomembna tako v profesionalnem kot zasebnem življenju.

Prepoznavanje in koriščenje talentov in znanj drugih

Raznolikost veščin je ogromna prednost skupin. Interakcija s člani skupine, ki so močnejši na določenih področjih nam daje možnost za lastno izboljšanje. Vsi naj bi svoja znanja prenašali na druge. Če delo skupine razumemo kot priložnost za opazovanje in učenje od drugih, bomo izšli z več novimi in okrepljenimi obstoječimi veščinami, kot če bi delali sami. Ali kot pravi Ken Blanchard: Nihče od nas ni tako pameten, kot smo vsi skupaj (»none of us is as smart as all of us«).

Krepitev pogajalskih veščin in veščin v odnosih

Pogajanja in kompromisi so sestavni del življenja. Sprejemamo jih tudi pri delu v skupinah, kadar je to potrebno zaradi doseganja skupnih ciljev. Ko postaviš skupino na prvo mesto, se naučiš oziroma zaveš pomena skupnosti, soodvisnosti in tolerance. Morda končni produkt skupine ni vedno tak kot smo si ga kot posameznik predstavljali. Posebej, če smo perfekcionisti, je včasih težko priznati, da je končna rešitev najboljša možna. Vendar je potrebno vsem članom skupine omogočiti, da so njihove ideje del končnega izdelka. Gre za pozitivno soodvisnost. Vsak mora videti delček sebe v končnem rezultatu skupinskega dela. Motivacija in zavzetost tistih, katerih ideje ne bodo vključene, se bosta opazno zmanjšali, kar na dolgi rok škoduje skupini. Zaradi veščin v odnosih smo na koncu dneva vsi boljši poslušalci, sodelavci in vodje.

Kako posameznike navdušiti ali pridobiti za delovanje v skupinah?

Ključno vlogo pri tem imajo vodje, ki so običajno tudi pobudniki oblikovanja formalnih skupin v organizacijah (delovne skupine, projektne skupine, odbori ipd.) z ustvarjanjem in vzdrževanjem pozitivne skupinske dinamike, pravočasnim zaznavanjem signalov in ravnanj, ki bi to dinamiko lahko poslabšala in ustreznim ukrepanjem. Dejavniki, ki lahko poslabšajo skupinsko dinamiko so:

nejasni cilji, nejasna smer za njihovo doseganje in osredotočanje na napačne prioritete
pretirano uklanjenje avtoriteti, ko se posamezniki vedno strinjajo z vodjo in ne povedo svojega mnenja
posamezniki, ki s svojim ravnanjem prekinjajo tok informacij v skupini
skupinsko razmišljanje, pri katerem ima prednost dogovor in ne najboljša rešitev
posamezniki, ki jih zanima predvsem druženje, konkretno delo pa prepuščajo drugim in jih s svojim pristopom pri tem celo motijo
nespremenjemanje drugačnega mnenja oziroma preveč kritično ocenjevanje mnenja drugih, ki ga zaradi tega raje zadržijo zase.

In kako vzdržujemo in izboljšujemo skupinsko dinamiko?

s poznavanjem faz v razvoju skupine, ki omogoča pravočasno zaznavanje težav
s sprotnim reševanjem težav s takojšnimi in konstruktivnimi povratnimi informacijami
z določitvijo vlog in odgovornosti posameznikov, kar vodi k večji osredotočenosti pri doseganju ciljev
z odpravljanjem različnih ovir in omejitev, medsebojnim poznavanjem, vodenjem z zgledom, delitvijo osebnih informacij s strani vodij (npr. kaj sem se jaz naučil iz izkušenj)
z jasno, odprto komunikacijo, da se izognemo vsakršni dvoumnosti
s pozornim spremljanjem vseh signalov, ki bi lahko kazali na poslabšanje dinamike v skupini; to so lahko tudi (pre)pogoste enotne odločitve, ker so lahko znak skupinskega razmišljanja, ustrahovanja ali prevelike lahkotnosti pri sprejemanju odločitev

Poleg tega je potrebno posameznike na delovanje v skupini ustrezno pripraviti, jih usposobiti, zlasti s krepitvijo osebnostnih lastnosti, kot so odprtost, zaupanje in samokritičnost, nudenje in sprejemanje podpore in pomoči, spoštovanje, osebna odgovornost in podajanje in sprejemanje konstruktivnih povratnih informacij

Včasih se zdi enostavnejše, če delamo kar sami. Smo učinkoviti, na projektu delamo, ko želimo in kontroliramo celoten proces. Vendar obstajajo zelo dobri razlogi, zaradi katerih je boljše delati v skupini. Skupinsko delo namreč pomaga pri poglabljanju lastnega znanja in razumevanja izzivov. Odličen primer učinkovitosti dela v skupinah in morda celo pomoč tistim, ki so do dela v skupinah zadržani, sta skupinsko mentorstvo in skupinski coaching. Oba krepita povezovanje, sodelovanje, medsebojno zaupanje, sprejemanje raznolikosti, aktivno poslušanje, postavljanje vprašanj, sprejemanje in dajanje povratnih informacij. Krepita pomen strukture, usklajevanja pričakovanj, postavljanja ciljev in njihove uresničitve ter omogočata učenje drug od drugega, ne samo od mentorjev oziroma coachev.

Tatjana Kolenc,

mentorica in ambasadorka mentorstva

Viri: