Miti o ustvarjalnosti
Splošni miti o ustvarjalnosti so ves čas in vsepovsod prisotni in so žal nekaj, v kar marsikdo verjame. Ti miti so:
- na navdih je treba počakati, da pride sam od sebe,
- ustvarjalnost je prirojena tako kot talent,
- misliti moraš z desno polovico možganov,
- naključno pade z neba v tvoje naročje, če imaš srečo,
- če si ustvarjalen, si malo nor,
- ustvarjalnost je nekaj neresnega – kje so dokazi.
To niso samo miti, so tudi izgovori. Izgovori, s katerimi se ljudje izogibajo takšni obliki dela, ker se bojijo zavrnitve, kritike in neuspeha. Po svoje je razumljivo, po svoje pa strahopetno. Za ustvarjalnost sta torej potrebna pogum in trdo delo. Ustvarjalnost ima svojo ceno.
Ustvarjalnost in inovativnost – posamezno ali skupaj
Eden temeljnih dejavnikov, ki motivira ljudi pri njihovi karieri in osebnih prizadevanjih, je potreba po prepoznavnosti, samoaktualizaciji in družbeni afirmaciji – pustiti pečat na svetu z osebnimi dosežki. Psihoanalitik Otto Rank namiguje, da želja ljudi po ustvarjanju izvira iz njihove potrebe po tem, da se vsaj simbolično počutijo nesmrtne in pustijo svoj neizbrisni pečat prihodnjim generacijam v obliki umetniških ali drugih ustvarjalnih del. Prizadevanje za edinstvenostjo je lahko osnovna motivacija mnogih, da sledijo poti ustvarjalnosti (Walton, 2016).
Po drugi strani pa smo ljudje množica nasprotij in obstaja še eno gonilo: naša potreba po povezanosti z drugimi. Kot je predlagal psiholog Abraham Maslow, moramo vsi pripadati skupinam, se počutiti, biti opaženi in imeti stvari skupne z drugimi. Ko smo usmerjeni v skupine in uživamo v varnosti in občutku druženja, ki ga zagotavlja članstvo v skupini, je naša podobnost z drugimi pomembna. In ko se prepustimo svoji potrebi po individualnosti in uživamo v občutku edinstvenosti, je ključnega pomena naša drugačnost od drugih. V časih travme ali potencialnega stresa se nagibamo k temu, da smo z drugimi, se tesno identificiramo s »svojimi« skupinami. Vendar se zdi, da se ustvarjalnost v teh okoliščinah zmanjšuje (Walton, 2016). Ko torej vodimo ekipo ali delamo v skupini, kaj lahko storimo, da spodbudimo kreativno razmišljanje?
Učinkovitost skupinskega dela
Pri sestavljanju ekip je dinamika »skupina vs. individualnosti« odvisna od tega, ali ima ekipa kolektivistično usmeritev, kjer naj bi prevladovalo dobro skupine, ali individualistično usmeritev, ko se pričakuje, da si bodo posamezniki prizadevali delovati v svojo korist. V zadnji polovici 20. stoletja so se podjetja, ki so želela spodbuditi kreativno razmišljanje, zanašala na viharjenje možganov (brainstorming) in navdihovanje skupin (team building) kot pomembno orodje v svojem delovnem okolju (Osborn, 1953). Toda v obeh situacijah je pomembna skupina, kar je morda razlog, da viharjenje možganov ne izpolni svojih pričakovanj, ki jo je podal Alex Osborn v knjigi Applied Imagination iz leta 1953, ko je pri popularizaciji tehnike viharjenja možganov napovedal, da se bo podvojilo število idej, če se bo izzivom pristopilo v skupini. Velikokrat pa se je izkazalo, da se njegova pričakovanja niso izpolnila, vsaj kadar so imeli posamezniki dovolj časa za razmišljanje. Nekatere raziskave so celo pokazale, da viharjenje možganov zmanjša število idej, ki jih skupina ustvari v primerjavi s številom idej, ki jih lahko ti isti posamezniki ustvarijo sami.
Nadgradnja viharjenja možganov
Kaj lahko storite, če se ne morete zanašati na »klasično zasnovano« viharjenje možganov in timsko delo, da bi ustvarili bolj kreativne ideje? Ena od odličnih in preizkušenih možnosti je, da imajo pred skupinskim delom posamezniki dovolj časa za individualno razmišljanje. To pomeni, da si člani skupine vzamejo čas, da sami ustvarijo ideje in rešitve (ne v sodelovanju z drugimi člani skupine). Posamezniki nato delijo svoje ideje v skupini in razpravljajo o njih. Ob tem se pogosto porajajo nove ideje, ki temeljijo na prvotnih prispevkih. Dandanes je takšna sposobnost kombiniranja individualnega in skupinskega dela ključnega pomena za omogočanje kreativne misli.
Kreativnost = gibalo uspešnega komuniciranja
Komunikacija je izmenjava informacij, misli, idej, mnenj, izrazov, čustev, navodil med enim in drugim ali interakcija med enim in mnogimi. Svet se vrti okoli komunikacije. Zahteva po učinkovitih komunikacijskih spretnostih je nujna, potreba po pošiljanju relevantnih sporočil na ustrezen način je najpomembnejša (Tripathy, 2018). Za komunikatorje je dandanes največji izziv, kako pritegniti pozornost in se prebiti skozi apatijo trga, ki jo povzroča preobremenitev. Treba je znati izstopiti iz povprečja, biti kreativen in oplemenititi sporočilo z ustvarjanjem izkušenj. Uporaba digitalnih kanalov to omogoča v izobilju, vendar se je treba zavedati, da je virtualna izkušnja le korak do resnične izkušnje.
Kaj dela trženje ustvarjalno? Ali to pomeni več domišljije ali morda inovativnost? Je kreativni tržnik bolj umetnik ali podjetnik? V preteklosti je bil izraz »marketinška kreativnost« povezan z besedami in slikami, ki so sestavljale in bogatile oglaševalske akcije. A trženje je sčasoma postalo bolj zapleteno in odvisno od mnogih dejavnikov. Tržniki morajo dandanes po eni strani obvladati analiziranje podatkov, znati razviti uporabniško izkušnjo in razumeti oblikovanje izdelkov ter na drugi biti sposobni poiskati skupne osebnostne poteze med kupcem, znamko in medijem ter vsemu temu izbrati najprimernejša komunikacijska orodja. Gre torej za redefinirani način razmišljanja o kreativnosti v trženju. Ali to pomeni, da so tudi rešitve nagovorov bolj kompleksne, da se spreminja komunikacijski jezik, da je ciljno naslavljanje postalo odvisno tudi od medija ter da je fleksibilnost prilagajanja sporočil postala vsakdanja nuja in zaveza?
Povprečno je človek dnevno izpostavljen več tisoč medijskim sporočilom, ki bodisi pritegnejo našo pozornost bodisi preprosto ne. Nekatera podjetja menijo, da je edini način, da se prebijejo skozi to množico vlaganje, več denarja v komuniciranje. Vendar pametni tržniki vedo, da je prav ustvarjalnost tista, kjer se lahko doseže večja izpostavljenost z manj porabljenimi sredstvi za tržno komuniciranje. Ustvarjalnost v trženju vključuje ustvarjanje in izvedbo edinstvenih idej, ki dajo sporočilom izvirno noto. Na primer, trgovina z zavornimi oblogami lahko preprosto ponudi zavorne obloge za prodajo. Če pa uporabi le kanček ustvarjalnosti, lahko ista trgovina na izviren način prikaže posledice neustreznih zavornih ploščic. Ustvarjalnost preprosto omogoča, da si je sporočilo mogoče oblikovati tako, da si ga je mogoče lažje zapomniti, kar privede tudi do večje prepoznavnosti in želene percepcije znamke (Laporte, 2018).
Ustvarjalnost je velika priložnost in na neki način močno skrivno orožje, ki podjetju omogoča, da konkurenco preseže z izstopajočo idejo in ne z več vloženimi sredstvi, kar je pogost primer pri podjetjih, ki ne prisegajo na moč kreativnosti v tržnih sporočilih, ampak raje zaupajo veliki frekvenci sporočil in s tem ustvarjajo pritisk na ciljano občinstvo.
Čarobna mešanica
Kreativnost je preplet znanega in zamišljenega, obstoječega in neobstoječega, resničnega in fantazijskega in njen trik je v tem, da kreativec v fazi kreiranja povzame preizkušene pristope in jih premeša na nove in drugačne načine. Tudi objavljanje kreativnih rešitev in sporočil je stvar kreativnosti. Pojavljanje takrat in tam (v resničnem ali digitalnem svetu), ko ciljno javnost prijetno presenetimo in s tem navdušimo, je tudi stvar domiselnosti. Priložnost je v novi, kreativno-ustrezni obliki, ki omogoča odlično izkušnjo (s pomočjo najrazličnejših načinov pripovedovanja zgodb, z gibljivo sliko, viralno, s kreativno uporabo tehnologije, z vključevanjem in sodelovanjem …). »Priprava ustrezne kreativne mešanice« pa ni enostavna in zahteva obilico dela in pogum. Smiselno je razmišljati v drugačnem duhu, se postaviti v popolnoma drugačna okolja in vloge ali celo razmišljati skozi drugačno osebnost. Če se naslovnik z ustrezno animacijo vključi, bo postal del kreativčeve zgodbe. Tako bo pomagal ustvarjati skupnost, ki bo vesela komunikacije z oglaševalcem in kasneje zaradi komunikacije s svojimi spletnimi in resničnimi prijatelji. Ena od večjih ugank kreativnega tržnega komunikatorja pa vse bolj postaja dejstvo, da mora s svojo stvaritvijo pritegniti pozornost naslovnika in ga prepričati v največ osmih sekundah.
Knjigo lahko naročite na: https://gea-college.si/narocilo-monografije-inovativno-trzno-komuniciranje/
Poglejte si še že objavljene odlomke:
https://podjetnik.aktualno.si/kreativec-inovator-v-trznem-komuniciranju/
https://podjetnik.aktualno.si/kako-iz-obicajnega-smrtnika-postati-kreativec/
