Poslanke in poslanci slovenskega parlamenta s 53 glasovi za in sedmimi proti podprli zakon o interventnih ukrepih za podporo trga dela, ki omogoča povečan obseg občasnega in začasnega dela upokojencev. Interventni zakon bo veljal do konca l. 2022.
Vsled številnih bolniških in karantenskih odsotnosti in splošnemu pomanjkanju delavcev zaradi nepričakovane konjunkture kliče vlada na pomoč upokojence. Iste upokojence, ki jim je delo po formalni upokojitvi omejila na 60 ur mesečno. Pri tem se ne ozira na višino pokojnine, s katero 1/3 upokojencev ne more preživeti, čeprav so si s plačevanjem prispevkov pokojnino »plačali«. Zdaj bodo upokojenci reševali krizo delovne sile. Vsaj letos.
Obseg začasnega in občasnega dela se z največ 60 ur na koledarski mesec zvišuje na 90 ur mesečno. Upokojenec lahko po novem dela opravlja tudi 120 ur mesečno, a največkrat trikrat letno.
Medtem ko zakon o urejanju trg dela določa, da se pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 2000 delavcev, lahko opravi največ 3750 ur začasnega in občasnega dela upokojencev, interventni zakon uvaja novo kategorijo, po kateri se pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 4000 delavcev, lahko opravi največ 7500 ur začasnega ali občasnega dela.
Veljavni Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) določa, da lahko vsi upokojenci (razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali delno predčasno pokojnino!, saj so še delovno aktivni), opravljajo začasno ali občasno delo, ki se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upokojencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
V pogodbi mora biti, poleg osnovnih podatkov o delodajalcu in upokojencu, navedena tudi vrsta in obdobje dela, število ur dela, urna postavka ter predviden skupni znesek dohodka.
Število ur začasnega in občasnega dela je vezano glede na število zaposlenih pri delodajalcu.
- Brez zaposlenih – do 60 ur
- Od 1 do 10 zaposlenih – do 100 ur
- Od 11 do 30 zaposlenih – do 150 ur
- Od 31 do 50 zaposlenih – do 400 ur
- Od 51 do 100 zaposlenih – do 750 ur
- Od 101 do 500 zaposlenih – do 1500 ur
- Od 501 do 1000 zaposlenih – do 2250 ur
- Od 1001 do 2000 zaposlenih – do 3000 ur
- Od 2001 do 4000 zaposlenih – do 3750 ur
- Več kot 4001 zaposlenih – 7500 ur.
ZUTD za število ur začasnega in občasnega dela, opravljenega pri nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu, določa izjemi.
V tem primeru ni potrebno obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, dodaten dohodek ne vpliva na uživanje pokojnine, lahko pa iz tega naslova nastane povečana dohodninska obveznost, saj se tovrstni dohodek šteje kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.
Zaslužek
Višina urne postavke se usklajuje z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji.
V obdobju od 1. marca 2022 do 28. februarja 2023 višina urne postavke za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od 5,77 evra, višina dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo pa v seštevku v koledarskem letu 2022 ne sme presegati 8.639,07 evra.
Če upokojenec v posameznem koledarskem mesecu opravi več kot 60 ur dela ali pridobi višji dohodek, kot je določen za koledarsko leto, poleg delodajalca kaznovan tudi upokojenec, in sicer z globo od 250 do 500 evrov.
Delodajalec mora delavcu plačati opravljeno delo do 18. v mesecu za pretekli mesec. Kadar ta opravi v mesecu manj kot 10 ur, lahko delodajalec združi plačilo s plačilom za naslednji mesec.
Pogodba
Pravna oseba za opravljanje začasnih oz. občasnih del za takšna dela z upokojencem sklene pogodbo o začasnem oz. občasnem delu. Ta mora vsebovati:
- naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca,
- ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca,
- vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo,
- obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela,
- podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela,
- datum sklenitve pogodbe,
- urna postavka za opravljeno delo,
- predviden skupen znesek dohodka.
Delodajalec mora voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela.
Delodajalec mora pri tem za vsakega upokojenca dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela.
Za začasno ali občasno delo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih ter odškodninski odgovornosti. Za začasno ali občasno delo se uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
Obdavčitev začasnega ali občasnega dela
Od dela preko občasnega (oz. začasnega dela) delavec plača dohodnino 25 % od dohodka, zmanjšanega za prispevke delojemalca (ZZ 6,36 %) in normirane stroške 10%.
Od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega ali občasnega dela, delodajalci obračunajo dajatev v višini 25%. Zavezanec za plačilo dajatve iz prejšnjega odstavka je delodajalec.
Delodajalca bremeni plačilo PIZ v višini 8,85% bruto nakazila, ter pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje.
Posebnega 25% davka od posameznega bruto izplačila, pa je občasno oz. začasno delo od 27.7.2013 oproščeno (7. člen ZUTD-B). Delodajalec plača tudi posebno dajatev od dohodkov za začasno ali občasno delo upokojencev v višini 25%.
Več: Pojasnilo FURS o obdavčitvi občasnega dela upokojencev.
Uredništvo Podjetnik.net
Poglejte si tudi: https://podjetnik.aktualno.si/studentsko-in-upokojensko-delo/
