Po Wikipediji je Ublagovljenje (ali komodifikacija) pretvorba blaga, storitev, idej, narave, osebnih podatkov, znanja in ljudi v blago ali predmet trgovine, ki ga je mogoče kupiti in prodati.
Mar lahko v svetu množičnega turizma, interneta in življenja, ki ga živimo prek družbenih medijev in umetne inteligence, »kultura« pomeni nekaj umetnega, površnega in splošnega?
Ublagovljenje lokalnih kultur je kompleksen proces, ki izhaja iz različnih dejavnikov.
Vključno z množičnimi potovanji, povpraševanjem po zlahka potrošnih kulturnih izkušnjah, širjenjem umetno zgrajenih turističnih znamenitosti in pojavom storitveno usmerjenega gospodarstva, ki skrbi za obiskovalce, njihovih (nenujnih, neumestnih, celo bolnih) potreb in pričakovanj, včasih na škodo lokalnih skupnosti, katerih »kultura« se troši.
Vprašanje je torej, ali je prav, da se na primer ublagovi ples šamanov v čast potnikov transsibirska ekspresa, ali ribolov na kite na Islandiji ali ostaline soške fronte v Sloveniji?
In še tisoč in tisoč drugih socioloških, še posebej pa kulturnih različnosti in fenomenov, kot so na primer kurenti na Ptujskem polju, tudi maškarada v Benetkah ali kravji bal v Bohinju in trgatev.
Kako lahko slavimo kulturo in hkrati varujemo njeno pristnost? V svetu množičnega turizma, interneta, družbenih medijev in umetne inteligence je kultura nekaj površnega, nadomestljivega in prodajljivega.
Obstajajo različni recepti, s kateri naj bi zmanjšali ublagovljenje kulture in nekaj ugotovitev bomo predstavili v nadaljevanju.
Kulturna izmenjava
Pristna kulturna izmenjava med deležniki naj ima prednost pred površno ali ublagovljeno različico kulture. Ustvariti je potrebno pogoje za pristne interakcije med obiskovalci, turisti, ipd. in lokalnimi skupnostmi, umetniki, nosilci etnoloških tradicij, in podobnimi.
V pravi, originalni maniri želi Airbnb s svojo zasnovo spodbujati kulturno izmenjavo s povezovanjem popotnikov z lokalnimi gostitelji, ki negujejo lastne dejavnosti, ki temeljijo na tradiciji in življenjskem slogu.
Žal se je z leti in pohlepom sobodajalcev z leti večinoma (še so pristne izjeme) sprevrgel v zaslužkarski, hladen, pust, brezoseben najem apartmaja, pri katerem gostje – turisti lastnika – gostitelja sploh ne srečajo, ampak odtipkajo kodo, s katero vstopajo v stanovanje.
Obstajajo tudi podobne platforme, na primer Eatwith, kjer so tujci proti plačilu gostje na obedih v domovih domačinov, se seznanjajo z njihovi običaji in kulinariko.
Podobna platforma je BonAppetour.
Ampak, kaj bi pri nas takemu gostitelju zagodla davčna uprava? Ali ni mogoče to rešiti z nekakšnim pavšalom, ali simbolično obdavčitvijo, pa bi občasni gostitelj lahko kljub temu občasno izboljšal svoje prejemke?
Obrnjen primer je Workaway.
Gostitelji potrebujejo delovno pomoč, v zameno za hrano in posteljo pa turist opravlja vnaprej znana dela pri gostitelju. To predstavlja imeniten vpogled v življenje gostiteljev in priložnost za kulturno izmenjavo.
Pri nas so podobno zasnovani nekateri kmečki turizmi, do katerih se sicer ne pride preko platforme.
V Avstriji sem videl odlične, večletne relacije med kmetom – gostiteljem in turisti, malodane že družinske člane, ki plačajo za hrano in bivanje in pomagajo pri kmečkih opravilih.
Strategije blagovne znamke in trženja
Prav kulturna avtentičnost in možnost pristnih kulturnih doživetij in pridobivanja izkušenj so zelo pomembne vrednote, ki jih je smotrno vključiti v trženjsko strategijo. Predstavite resnične zgodbe in pristne izkušnje, ki so v skladu z vašimi vrednotami. Bodite iskreni, ne pretiravajte, saj je to lahko bumerang.
Sodelujte s svojim občinstvom na iskren in pristen način ter spodbujajte občutek zaupanja in povezanosti, ki izhaja iz avtentičnega kulturnega spoštovanja.
Podjetja lahko z dobro ciljanimi kampanjami, v katere vključujejo tako uporabnike kot snovalce, naredijo pomemben preboj in povezanost.
Pred leti smo v našem podjetju vodili kampanje za slovensko mleko. Vključili smo tudi gospodinje, da so nam zaupale recepte svojih babic za jedi na osnovi mleka in mlečnih produktov.
Sodelujoče gospodinje so bile za to simbolično nagrajene, recepti so bili z imeni pošiljateljev objavljeni v knjižici, in tako dalje, da je kulinarično in tudi kulturno izročilo našlo pot v širšo javnost. Podobnih primerov je še nekaj.
Z ustvarjanjem priložnosti za pristne interakcije v katerem koli sektorju se spodbujajo vključujoča okolja, kjer se cenijo in slavijo različni pogledi.
Sprejmite personalizacijo in prilagajanje
V skladu s poudarkom na osebnih izkušnjah in kulturni izmenjavi sprejmite moč personalizacije in prilagajanja v svojih ponudbah.
Izkoristite tehnološki napredek, da zagotovite prilagojene izdelke, storitve ali izkušnje, ki ustrezajo individualnim željam in potrebam vaših gostov.
Dovolite jim, da imajo občutek lastništva in nadzor nad svojimi interakcijami z vašo blagovno znamko, kar jim daje moč, da soustvarjajo ali prilagajajo svoje izkušnje.
Destinacija kot blago: ekološki turizem
Posebne naravne lastnosti kraja lahko postanejo blago, »dobrina«, prav tako pomembna kot kulturna dediščina pri privabljanju turističnega kapitala. Dediščina prebivalstva je nedvomno povezana z njihovim lokalnim okoljem.
Ekoturizem je opredeljen kot “oblika turizma, ki se zgleduje predvsem po naravni zgodovini območja, vključno z njegovimi avtohtonimi kulturami«.
Ekoturizem ima sicer, ob korektnem izvajanju tega pojma, na splošno majhen vpliv na lokalno okolje in turistom omogoča, da pridobijo spoštovanje do naravnih virov in drugih atributov destinacije.
Ustvarjeni zaslužek je mogoče uporabiti za izboljšanje lokalnih, destinacijskih gospodarskih razmer.
Tudi za odpravo in sanacijo škode, ki jo povzroča turistična dejavnost v okolju.
Zdi se, da je v gospodarsko manj razvitih krajih, tudi ponekod v Sloveniji, to poimenovanje carte blache za neplaniran in podivjan turizem, ki škoduje kraje zaradi profitnih motivov vodij lokalne skupnosti.
Ekoturizem kot oznaka destinacije pa je pogosto uporabljeno le kot dodatna vaba obiskovalcem, ki v resnici s svojo preveč množično prisotnostjo degradirajo neko destinacijo in ji naredijo dolgoročno ekološko, pa posledično tudi poslovno škodo.
Odgovor je morda na videz težja odločitev o omejitvi dostopnosti za nekatere kraje, destinacije in dejavnosti, pa primer vnaprejšnja rezervacija in omejitev števila obiskovalcev v neki soteski, kot je Vintgar; ali dvig cestnine za gorsko cesto; ali povišanje parkirnine; ali omenitev števila raftov na dnevni bazi in glede na vodostaj, ali omejitev števila obiskovalcev v muzeju, saj že njihova prisotnost poškoduje artefakte, itd.
Pod črto
Ublagovljenje kulture je vseprisotno.
‘Krivo’ je splošno blagostanje, nizkocenovni prevozniki, socialna omrežja, sobodajalske platforme, ipd., kar vse je zgradilo množičen obisk destinacij, galerij, muzejev, naravnih znamenitost, narave nasploh in tudi povezanih skupin ljudi.
To jih ogroža, jih požira, degradira in ustvarja nepovratno škodo.
Zato je potrebno pretehtati, kako naj zaščitimo te posebnosti, kjerkoli že so, hkrati pa omogočimo kulturno izmenjavo takih obiskovalcem, ki si to zaslužijo.
Vito Komac
