Drayton Bird je živa legenda direktnega marketinga – celo veliki David Ogilvy ga je večkrat citiral. Nekaj časa sta bila tudi sodelavca, Drayton pa je šel kasneje po svoji poti, na kateri podpira in povezuje nadarjene ljudi iz marketinga. Eden njegovih partnerjev je mladi 29-letni Timo Jappinen iz Finske, ki je specialist za države Baltika.
Zanj Drayton Bird pravi: ”Timo Jäppinen probably knows more about marketing than me.”
Je tekstopisec in svetovalec, redno se pojavlja z newslettri in podobnimi komunikacijskimi orodji, s katerimi deli svoje znanje in izkušnje. Njegovi naročniki so od velikih korporacij do dobrodelnih organizacij in večkrat presegajo baltski okvir. Pogosto ga omenjajo kot najboljšega finskega tekstopisca.
Z njim smo opravili kratek pogovor. Iztočnica je bila njegova brezplačna elektronska knjiga na 27-tih straneh, pogovor pa je tekel tudi o direktnem marketingu.
Se ti zdi, da si nekoliko »mlad« za ta posel?
Ne vem, s tem problemom se menda nihče ne ukvarja. Treba je pač dobro opraviti naročilo.
Zakaj si dal javnosti brezplačno e-knjigo Lazymansbusinessplan?
S tem pomagam zainteresiranim in hkrati podpiram svoj posel. Čez 2000 ljudi iz vseh koncev sveta jo je že ‘snelo’. Veliko je tudi povratnih informacij od bralcev.
Kako knjiga vpliva na vsakdanje delo?
Neposredno in posredno. S knjigo pomagam bralcem, da si lažje zgradijo svoj internetni posel, še posebej v povezavi s podjetji, ki jih pomoviram ali zastopam. Neposredno pa mi pomaga s tem, da razvijam svoj posel in dobivam naročila kot tekstopisec in svetovalec pri razvoju. Seveda to ne gre samo po sebi, ampak je le dopolnilo mojemu komuniciranju s potencialnimi naročniki.
Kako bi opisal današnji pomen direktnega marketinga na Finskem, ki je do neke mere po velikosti podobna Sloveniji?
Pojem direktnega marketinga pri nas še ni dobro znan; je še v osnovni pojavni obliki, daleč od tiste vloge, ki jo ima v Veliki Britaniji ali Nemčiji, sploh pa v ZDA, kar vse dobro poznam, saj delujem tudi tam.
Kakšen odstotek oglaševalske pogače ima direktni marketing?
Kot osnovna oblika ima na Finskem okoli 20 %, če pa bi temu priključili še online marketing, vsota precej preseže 50 %. Seveda se tudi pri nas to pojmovno meša z multilevel marketingom (mrežnim marketingom, op. p.); včasih dobim povpraševanje od predstavnikov mrež, toda redko kaj sprejmem. To je povsem drugačen princip.
Pravzaprav ne govorim rad o direktnem marketingu kot takem. Zame je pomembno, kaj deluje pri podpori prodaje, zagotovo pa so vgrajeni elementi direktnega marketinga zelo pomembni. Res je 80 % stvari, ki jih počnem, pravi direktni marketing: pisanje sporočil, emailov, newslettrov, online oglasov itd.
V teh gospodarsko težkih časih je vloga direktnega marketinga – kamor štejem tudi online marketing, kjer pričakujemo neposreden odziv kupcev – postala še pomembnejša.
Pred kratkim smo imeli kampanjo za neko podjetje in naslovniki e-pošte pogosto niso niti odprli sporočil – zelo malo se jih je odzvalo. Potem smo poizkusili s staromodno pošto in dobili številne prodajne sestanke. Kaj meniš o tem?
Morda je to specifična izkušnja. Dejstvo je, da v zahodnem svetu dobijo ogromno število mejlov dnevno, in odstotek tistih, ki reagirajo nanje, je spodbudno visok. Zdi se mi, da je trenutno email prodornejši kot kdajkoli doslej. Zase naj povem, da dobim od finskih podjetij komaj kako običajno poštno pošiljko. Celo od podjetij, s katerimi sodelujem, ne; vsi želijo komunicirati le online, na družbenih omrežjih in podobnih poceni zadevah.
Če bi, denimo, pripravil vzorčni primer direktne pošte za npr. slovenskega proizvajalca potrošniškega produkta v vrednosti 400 €, ki bi bila naslovljena na potrošnika, distributerja in trgovca – kakšne bi bile razlike?
Pravzaprav so razlike nepomembne. Produkt mora nositi korist in reševati problem kupcu, distributerji in trgovci pa morajo od tega nekaj zaslužiti – poudariti je potrebno posamezno korist.
P.S.: dostop do brezplačne e-knjige: www.LazyMansBusinessPlan.com
Podjetnik.net
