Podjetju smo izbrali ime. Kaj pa sledi?
Kaj je bolje: da postanem samostojna podjetnica/samostojni podjetnik, ali da odprem d.o.o.?
Kakšne so sploh razlike med s. p. in d. o. o.? Kaj pa ostale oblike podjetja?
S.p. je fizična oseba, ki opravlja dejavnost, medtem ko je d. o. o. pravna oseba.
Ustanovitveni (osnovni) kapital:
S.P.: ni potreben
D.O.O. : 7.500 EUR (lahko v denarju ali pa kot stvarni vložek, ali kombinacija med njima)
Osebna odgovornost:
S.P.: odgovarja z vsem svojim premoženjem
D.O.O.: ni osebne odgovornosti. Odgovarjate le z vloženim kapitalom. Za obveznosti odgovarja družba.
Poslovanje z denarjem:
S.P.: prosto razpolaga s svojim denarjem. Ni omejitev glede dvigov in pologov na račun.
D.O.O.: denar ni od podjetnika, temveč od družbe. Ni prostega pretoka denarja med podjetnikom in družbo. Za dvige in pologe na poslovni račun veljajo precej stroga pravila.
Plača:
S.P.: nima plače. Mesečno plačuje le prispevke (če ne plačaš prispevkov, pa tudi nimaš osnovnega zdravstvenega zavarovanja!). Osnova za prispevke v prvem letu poslovanja je minimalna plača. V vseh nadaljnjih letih pa je odvisna od višine dohodka. Kot dohodek se šteje dobiček podjetja (dobiček ni trenutno razpoložljiv denar!). Akontacija dohodnine se plačuje kot akontacija na dobiček. Zamuda pri plačilu prispevkov ali pa akontacije lahko pomeni blokado TR –ja.
D.O.O.: podjetnik je lahko zaposlen v podjetju in si izplačuje plačo ter regres in povračila. Prispevki in akontacija dohodnine se obračunajo normalno s plačo.
Obdavčitev dobička:
S.P.: obdavčitev je progresivna, glede na višino dobička po dohodninski lestvici (16%, 27%, 41% ali 50%). Dobiček je osnova za izračun dohodnine in akontacije dohodnine.
D.O.O.: obdavčitev je fiksna – 17% (davek od dohodkov pravnih oseb). Če pa si družbenik izplača dobiček, je obdavčitev 25%. Davek plača fizična oseba in je dokončen.
Vodenje poslovnih knjig:
S.P.: enostavno ali dvostavno knjigovodstvo. Lahko pa se odločimo za normirane odhodke.
D.O.O.: dvostavno knjigovodstvo.
Ustanovitveni stroški:
S.P.: brezplačno na VEM-točki.
D.O.O.: če je osnovni kapital v denarju – enostavno na VEM-točki, brezplačno. Če je osnovni kapital v sredstvih (kot stvarni vložek), pa pri notarju, po njihovi tarifi.
Smo kljub naštetim razlikam še vedno v dvomih?
Za odprtje s. p. ni potrebe po osnovnem kapitalu, kar je super, če razpoložljivega denarja nimamo. Slaba stran s.p. je, da odgovarjamo z vsem svojim premoženjem.
Pri s.p. je pridobitev kredita bolj zakomplicirana kot pri d.o.o.. Možnosti prijave za pridobitev sredstev na razpisih so pri s.p. omejene. Kredite in razpise veliko lažje pridobi d.o.o..
Nekateri pri prostem pretoku denarja vidijo največjo prednost s.p.-ja. Iz izkušenj, ki jih imam z delom s samostojnimi podjetniki, pa ugotavljam, da je to lahko tudi velika past. Denar, ki si si ga zaslužil z lastnim delom, je zelo fino v celoti dvigniti s poslovnega računa in porabiti v osebne namene, saj pri tem ni nobenih zakonskih omejitev. Stalni odlivi iz poslovnega računa pa kaj hitro privedejo do negativnega kapitala oz. terjatev do podjetnika v bilanci.
Kaj pa, če imamo teh 7.500 EUR za osnovni kapital? Ja, potem pa lahko ustanovimo enostavni d.o.o. – z osnovnim kapitalom v gotovini. Ustanovitvenih stroškov d.o.o.-ja na račun notarja ni, ker je ustanovitev možna na VEM-točki. Teh pa ni malo. Ustanovitev enoosebne družbe na VEM-točki je enostavna in hitra ter brezplačna.
SEZNAM TOČK VEM (AJPES)Pa da vas ne bi zamikalo, da bi ustanovitveni kapital že naslednji dan dvignili s poslovnega računa ali na vse mile viže ugotavljali, kako ga boste »povlekli« iz podjetja! Opažam kar veliko željo nadobudnih podjetnikov, da bi to naredili … oz. to tudi dejansko naredijo. Računovodsko se seveda da to narediti in pri tem ni nobenega prekrška. Je pa podjetniško ZELO nesmiselno. Mi smo se odločili biti ta pravi podjetniki, a ne? In zakaj menim, da to ni OK? Pa dajmo skupaj priti do odgovora.
Podjetje smo ustanovili, ker imamo dobro idejo in vizijo po rastočem in dobičkonosnem podjetju. Vse bomo naredili za to, da bo podjetje čim hitreje postalo uspešno in prepoznavno. S čim bomo torej financirali rast in obstoj podjetja, če že takoj na začetku poberemo finančni vložek iz podjetja? Ampak, saj vi dejansko ne razmišljate o tem, da bi ves finančni vložek takoj dvignili z računa, ali ne?
Do d. o. o. pa seveda prideš tudi z nakupom rabljenega ali novega d. o. o. pri družbah, ki se s tem ukvarjajo. Res je, da 7.500 eur ustanovnega kapitala ne potrebuješ, vendar nakup vsekakor ni brezplačen. Poleg računa, ki ga plačaš podjetju, ki se s prodajo podjetij ukvarja, moraš računati tudi na stroške notarja, ki nastanejo ob prepisu podjetja.
Podjetje, ki ga na tak način kupiš, seveda ima 7.500 osnovnega kapitala. Ustanovitveni polog tak verižni ustanovitelj dvigne iz podjetja, predenj ga proda in se ga knjiži kot kredit prvoustanovitelju in to ostane v knjigah za vedno …
Kakšna pa je razlika v poslovanju?
S.p. je vsekakor bolj enostaven. Ima prost pretok denarja, torej lahko kak račun podjetja plačate iz osebnega računa ali pa obratno. Sama sicer nisem pristaš tega, vendar ni omejitev. Če nimate 50.000 EUR letnega prometa, vam ni potrebno biti ddv zavezanec.
Kakšne obveznosti do države imate?
Do 15. v mesecu morate poslati obračun prispevkov za pretekli mesec in jih seveda plačati. Akontacija dohodnine se plačuje 10. v mesecu. Do 31. 3. pa je potrebno narediti zaključne bilance (AJPES, DURS). S tem boste resda svojo obveznost do cesarja izpolnili, toda ali je tak način vodenja poslovanja za podjetnika, katerega želja je rast podjetja, tudi zadosten?
Poznamo pa še druge oblike družb. Naj omenim samo nekatere.
D. N. O. – družba z neomejeno odgovornostjo
Ustanoviti jo morata vsaj dve fizični ali pravni osebi, ki nameravata skupaj opravljati gospodarsko dejavnost. Za obveznosti so z vsem svojim premoženjem odgovorni vsi družbeniki, zato si morajo popolnoma zaupati, med seboj dobro sodelovati ter se angažirati v podjetju. Ni predpisanega najmanjšega osnovnega kapitala. Kljub temu v praksi družbeniki ob ustanovitvi v glavnem vplačajo vložke, ki so med seboj enaki. Družbeniki lahko vplačajo svoj osnovni vložek tudi v storitvah. Višino nedenarnega vložka družbeniki sporazumno ocenijo v denarju.
Večja je sposobnost najemanja kreditov kot pri samostojnih podjetnikih.
D.n.o. se ustanovi pri notarju, kjer se podpiše tudi družbena pogodba. Družbena pogodba ureja najpomembnejše medsebojne pravice ter obveznosti med družbeniki.
D.n.o. je pravna oseba in je obdavčena v okviru davka od dohodkov pravnih oseb. Davčna stopnja znaša 17 odstotkov.
V zvezi z davčno obravnavo je potrebno opozoriti na posebnost davčne obravnave izplačila dobička družbenikom d. n. o.
Na podlagi ugotovljenega poslovnega izida se vsakemu družbeniku izračuna njegov delež pri dobičku ali izgubi na način, da se družbeniku pripadajoči dobiček pripiše njegovemu kapitalskemu deležu, medtem ko se izračunani delež družbenika pri izgubi ter denar, ki ga je dvignil med poslovnim letom, od njegovega kapitalskega deleža odpišeta. Višina kapitalskega deleža se tako vsako poslovno leto spreminja glede na višino dobička ali izgube.
Za razliko od kapitalskih družb, kjer davčna obveznost za družbenike nastopi šele v trenutku dejanskega izplačila dobička, davčna obveznost za družbenike d.n.o. nastopi že v trenutku pripisa njim pripadajočega dela dobička, ne glede na to, da družbeniku dobiček dejansko ni bil izplačan. Obdavči se torej že samo povečanje kapitalskega deleža, posledično pa je vsako nadaljnjo razpolaganje s tem dobičkom za družbenika davčno nevtralno. Pripis dobička se obdavči na enak način kot dividende po davčni stopnji 25 odstotkov.
Društvo
Društvo je samostojno in nepridobitno združenje fizičnih ali pravnih oseb, ustanovljeno zaradi uresničevanja skupnih interesov ustanoviteljev (npr. športne dejavnosti, kulturne dejavnosti, varovanje zdravja, skrb za socialno ogrožene, varstvo pred naravnimi nesrečami, …). Nepridobitnost se nanaša na namen ustanovitve in ne pomeni, da društvo ne sme izvajati nobenih pridobitnih dejavnosti/ to je proti plačilu prodajati svojih izdelkov ali nuditi svojih storitev. To lahko počne, vendar pa pridobitne dejavnosti ne smejo biti njegove edine dejavnosti. Delovanje društva je javno, članstvo v njem pa prostovoljno.
Namen ustanovitve in delovanja društva ni in ne sme biti pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane.
Društvo je pravna oseba zasebnega prava, kar pomeni, da je ustanovljeno z zasebnim pravnim aktom – statutom. Pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev, zakoniti zastopnik pa je praviloma predsednik društva oz. oseba, ki jo določijo člani na občnem zboru.
Obdavčitev društev ureja Zakon o dohodku pravnih oseb in je 17-odstotna. Obdavčen je samo profitni del dejavnosti.
Zavod
Zavode delimo na javne in zasebne. Javne zavode lahko ustanovi samo država, tako da bomo tukaj govorili samo o zasebnih zavodih.
Zavod lahko ustanovijo domače ali tuje fizične in pravne osebe. Zavod je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ustanovljena za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
Omejitev glede opravljanja nepridobitne dejavnosti pa tudi pri zavodih ni absolutna, saj 18. člen Zakona o zavodih izrecno določa, da lahko zavod opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.
Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.
Zavod se ustanovi pri notarju, kjer se sestavi Akt o ustanovitvi, ki je temeljni akt Zavoda.
Minimalni osnovni kapital pri zavodu ni predpisan. Zavod se lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji. Ob vpisu v register pristojno sodišče presodi, ali vložena sredstva zadoščajo za ustanovitev in opravljanje dejavnosti zavoda.
Ustanovitelji Zavoda ne odgovarjajo za obveznosti zavoda (kar je potrebno obvezno opredeliti v aktu o ustanovitvi).
Profitni del dejavnost zavoda je obdavčen po Zakonu o dohodku pravnih oseb. Stopnja obdavčitve je 17-odstotna.
Socialno podjetje (So. p.)
Socialno podjetje ni posebna statusnopravna oblika. Status socialnega podjetja lahko pridobijo različne pravne osebe, kot so društvo, zavod, d.o.o., …
Glavni namen socialnega podjetja je zaposliti dolgotrajno brezposelne osebe. Socialno podjetje mora v prvem letu trajno zaposlovati najmanj enega delavca, nato pa najmanj dva.
Socialno podjetje je poseben status, ki ga lahko pridobijo nepridobitne pravne osebe (npr.društvo, zavod), pa tudi gospodarske družbe, ki niso ustanovljene izključno z namenom pridobivanja dobička.
In kaj je najbolj pomembno pri odločitvi, kakšno pravno obliko boste izbrali? Slediti svoji ideji. Če želite za podjetje dobiček in stabilno poslovno rast, društvo ni ravno primerna oblika. Iz s.p-ja pa se lahko vedno preoblikujete v d.o.o. ali katero drugo obliko. Predvsem pa ne komplicirati. Naj vas vodi misel: preprosto, enostavno, hitro – do dobička in stabilne poslovne rasti.
