Pandemijska kriza je zaostrila stvarne pogoje občasnega dela »študentov« in upokojencev, pri tem pa sta obe kategoriji prihodkovno v velikem delu eksistenčno ogroženi in si oboji želijo možnosti za zaslužek, ki bi jim pomagal k vsaj približno normalnemu življenju.
V poslovni sferi se je (in se še) zlasti študentsko delo uporabljalo s ciljem plačevanja manjših davkov in prispevkov, torej zmanjšanja stroškov dela, pa tudi za nadomestilo redno zaposlenih delavcev med letnimi dopusti ali bolezensko odsotnostjo. Posebej priljubljeno je (bilo) fiktivno študentsko delo, ko študent dela sploh ne opravi, dobi nakazilo, zadrži dogovorjeni odstotek zase, večino pa prinese »delodajalcu«, ki potrebuje gotovino (praviloma) za poslovanje.
Študentsko delo
Tako delo lahko opravlja oseba le preko napotnice s študentskega servisa. Upravičenci so vse osebe, stare nad 15 let, ki so vključene v sistem rednega izobraževanja, pa tudi izrednega študija v Sloveniji ali tujini, tudi tujci, ki študirajo v Sloveniji. Sem sodijo tudi udeleženci izobraževanj za odrasle, ki niso v delovnem razmerju ali prijavljeni na ZZZS in so mlajši od 26 let.
Študent je za svoje delo plačan praviloma po urni postavki, ki se spreminja. Zakonsko določena minimalna urna postavka od 19. februarja 2021 za naša bruto:
5,89 EUR,
študent pa dobi izplačano oz. nakazano na svoj bančni račun 4,98 EUR.
Razlika je prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 % in se šteje v pokojninsko dobo. Tako na primer pri izplačanih 100 EUR študent v pokojninsko blagajno prispeva 4 dni.
Tudi kadar je študentsko delo plačano po kosih, opravljenih anketah in podobno, mora biti plačano preračunano najmanj po zakonsko določeni minimalni urni postavki.
Koliko stane študent delodajalca?
Minimalna urna postavka za študentsko delo je torej 5,89 EUR bruto (od 19. feb. 2021). Končni račun, ki ga prejme delodajalec, izda študentski servis, in v njem so vključeni vse obremenitve in prispevki, zaračunan pa je tudi DDV od koncesijske dajatve.
Račun za celoten znesek prejeme delodajalec od študentskega servisa. Stroški študentskega dela bi bili torej na primeru naslednji:
Bruto znesek: 100 € (vključuje 15,5 % prispevek študenta za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje)
Izplačilo študentu: 84,50 €
Strošek delodajalca: 133,74 € (vključeni so dajatve, prispevki in DDV od koncesijske
dajatve)
Študentu pripada odmor, ki se všteva v delovni čas in je plačan. Podjetje študentu ni dolžno plačati malice ali prevoza, kar v praksi rešujejo z večjim številom priznanih ur.
Delo upokojencev
Številni upokojenci so vitalni in želijo (ostati) biti aktivni na trgu dela. Njihove izkušnje in znanje so lahko zelo zaželene za delodajalca, množica upokojencev pa bi brez dodatnega dohodka končala v nevredni jih bedi. Država je zato do neke mere omogočila s t.i. Začasno in občasno delo upokojencev. Zdi se, da je državna regulativa dokaj restriktivna, nikakor ne permisivna in spodbudna. Delajo lahko vsi upokojenci, razen tistih, ki prejemajo invalidsko, delno starostno ali predčasno pokojnino.
Upokojenci pri tem ne izgubijo brez pokojnine, veljajo pa določene omejitve:
– Delajo lahko največ 60 ur mesečno, izjemo trikrat letno 90 ur, če letni seštevek urV koledarskem mesecu lahko opravijo maksimalno 60 ur, skupaj letno največ 720 ur.
– Po odredbi (od 1. marca 2021 do 28. februarja 2022 ) višina urne postavke upravičenca ne sme biti nižja od 5,50 EUR, skupni dohodek od tega dela pa l. 2021 ne sme presegati 8.235,53 EUR, tudi če dela oseba za več delodajalcev.
Koliko stane delo upokojenca?
Restriktivni nenasitni zakonodajalec zahteva za delavnega upokojenca plačilo davkov in prispevkov, ki jih upokojenec pravzaprav že plačuje oziroma jih je plačal do upokojitve (dajatev po ZUTD-A, prispevek za zdravstvo in prispevek za invalidnost, normirani stroški, prispevek za zdravstvo, akontacijo dohodnine ter ostali davki in prispevki).
S študentskim delom primerljivi stroški upokojenskega dela so tako:
- Bruto: 100 EUR
- Izplačilo upokojencu: 72,73 EUR
- Davki in prispevki: 66,35 EUR
- Strošek delodajalca: 139,08 EUR
Torej, na enoto stroškov podjetja dobi študent več, kot upokojenec, upokojenec pa predstavlja malenkost višji strošek za delodajalca. Kar se zdi paradoksalno in s strani zakonodajalca neprimerno, zavestno omejujoče in celo žaljivo za upokojence.
Ampak, podjetje naj bi najemalo sodelavce glede na njihove kompetence in tako preprosta stroškovna primerjava dela študentov in upokojencev ne zdrži.
Pri vključevanju upokojencev (seveda tudi študentov) v občasno ali začasno delo je treba spoštovati tudi druge določbe ZDR-1, zlasti glede mobinga v širšem smislu. Upokojenec mora imeti enako obravnavo kot zaposleni.
Uredništvo Podjetnik.net
Viri:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A)
