Hitimo, hitimo na delovno mesto, se jezimo na pregost promet, hitimo, da dokončamo nalogo, da gremo po otroke v vrtec.
Peljemo najstnike na prostočasne aktivnosti, skočimo v trgovino po najnujnejše, ravno še ujamemo praznovanje rojstnega dne prijatelja ali otrokovih vrstnikov, pokosimo travo, in nimam več časa zase…
Stres, vsakodnevni stres, ne le v službi, to nas ubija.
Morda ne na kratek rok, toda slej ko prej se pojavijo zdravstvene težave, od čira na želodcu, psihičnih anomalij, infarkta in celo raka.
Vsem v večji ali manjši mere botruje stres, pa naj si še tako domišljamo in smo ponosni, kako dobro ga obvladujemo.
Nekateri avtorji trdijo, kako je ključnega pomena, da si vzamete čas za upočasnitev in uživanje, hkrati pa razbremenite svoje burno življenje.
Navedli bomo nekaj priporočil, s katerimi se po izkušnjah strinjamo.
Enoopravilnost
Večopravilnost je popularna, nekateri prisegajo nanjo. Res, da je delovni dan zato bolj pester in zato spodbuden.
Po drugi strani pa je s poskusi dokazano, ko so primerjali spomin in storilnost enoopravilnih in večopravilnih oseb, da so se slednji slabše odrezali, svoje možgane so uporabljali manj učinkovito, kot enoopravilni.
Raziskovalci priporočajo, da ne preskakujemo med nalogami in žongliramo z njimi, temveč se osredotočimo na eno nalogo in jo dokončamo, šele kasneje se lotimo naslednje.
Tako je v idealnih razmerah, v praksi pa so zaposleni in vodje, žal, primorani preskakovati med nalogami po prioritetah njihovega dokončanja ali vsaj potiskanja naloge v naslednjo fazo.
Sicer pa, če se uspete približati enoopravilnosti, ste na dobri poti k boljšemu lastnemu zdravju, saj študije pravijo, da večopravilnost lahko poškoduje vaše možgane in kariero.
Potrebujemo 2x več časa
Res? Kar zazrite se v preteklost, kako optimistično ste se lotevali številnih nalog, tudi po balkanskih načelih: »Nema problema!« in »Lako ćemo!«
Ja, nehote podcenjujemo zahtevnost in se pred spopadom s problemom niti ne zavedamo in tudi ne moremo poznati vseh ovir, ki nas čakajo do realizacije.
Pretirano poenostavljanje problemov je lahko nevarno, tako za uspešnost teama v celoti, ki morda stoji ali upočasnjuje tempo zato, ker čakajo na dokončanje vaše naloge, da bi lahko nadaljevali s svojo. Zato vas to nujno potisne v bolj ali manj hudo stresno situacijo.
Pri napovedi roka izvršitve naloge – če je mogoče – dodajte najmanj še polovico na oko predvidenega časa, da vas ne bo stres zgrizel in uničil.
Če vam bo čas do obljubljenega roka morda ostal, še enkrat preglejte dokončani produkt, ga popravite in izboljšajte, ali pa si vzemite kratek, sproščujoč predah.
Stop zamujanju
So ljudje, ki so večno nagnjeni k zamujanju, pa naj bo to srečanje s prijatelji, »pobiranje« otroka v vrtcu ali resen sestanek s klientom.
Zamujanje je v naši kulturi nezaželeno, celo škodljivo, je žaljivo za čakajočega in ustvarja zelo slab vtis o zanesljivosti zamudnika, da bi mu zaupali odgovorne naloge, vezane na zelo natančen rok izvedbe.
Nekateri se spopadajo z zlim demonom zamude v njihovih glavah, ki jim prigovarja, da se nikoli tako zelo ne mudi, na številne načine.
Tako na primer, si vse ure po stanovanju, ki zjutraj priganjajo k odhodu, nastavijo pet do deset minut naprej, da torej prehitevajo.
Četudi to vemo in se tega zavedamo, kazalci vseeno priganjajo, saj čas vizualiziramo.
Razbremeniti moramo jutranjo kaotično naglico: Kje je moja srajca! Pojdi že ven iz stranišča! In podobno so spremljajoči vzkliki, ki uspejo podžgati stresno počutje že zgodaj zjutraj.
Še zvečer si pripravite oblačila za naslednje jutro. Vse. V seriji intervjujev z ameriškimi milijarderji so vsakogar vprašali o njihovih navadah. Vsi so povedali, da si oblačila za naslednji dan pripravijo že zvečer. No?
Tudi zamudne opravke v kopalnici lahko do neke mere opraviti prejšnji večer brez naglice.
Usedite se
Eden od legendarnih ljubljanskih urednikov, Niko Isajevič, je večkrat, ko je bil totalen kaos v hitenju za oddajo gradiva, ponovil misli svoje pariške tete: »Ko se najbolj mudi, se usedi in premisli!«
Na nekatere to deluje, drugi pa si ne morejo kaj, ampak raje rešujejo potnike na potapljajoči se ladji ali kaj podobnega.
Zagotovo bo za kratek razmislek koristen hkraten kratek sprehod, morda kava ali celo nekaj cigaretnih dimov.
Če uspete še ugasniti mobilne komunikatorje in se zazreti v zeleno daljavo brez hrupa, ste na dobri poti.
Globoki vdihi svežega zraka so dokazano dobri za stres, prebavo, izboljšujejo vaše razpoloženje, krepijo vaš imunski sistem, izboljšajo krvni tlak/srčni utrip in vam dajejo energijo.
Hodite po slikoviti poti
Ne gibajte se vedno po isti poti v službo, po nakupih, po otroke. Ampak kdaj pa kdaj zamenjajte pot za bolj slikovito, bolj zeleno, bolj obljudeno, bolj osvetljeno z lepšimi razgledi in podobno.
Tudi ustavite se lahko vmes, ne hitite. Res, da boste porabili kakšno minuto več, toda na cilj boste prišli bolj sproščeni in umirjeni z manj naloženega stresa v glavi in srcu.
Ravnotežje
Delo in posel nista vse.
To, žal, po navadi podjetniki prepozno spoznamo, ko smo že prestari, preveč bolni in z razpadlo družino, kar je tudi posledica stresa.
Doseči je potrebno primerno ravnotežje med poklicnim delom in zasebnim življenjem.
Lažje je, če si življenje v bližnji prihodnosti nekoliko načrtujemo.
In pa, da dovolj praznujemo: poslovne dosežke, uspeh posameznikov v kolektivu, diplome, rojstne dneve, in celo uspešen konec tedna v krogu sodelavcev.
Uredništvo Podjetnik.net
