• Ustanovitev podjetja
  • Covid-19 – POMOČ PODJETNIKOM
  • Javni razpisi
  • Avtorji
  • E-NOVICE
  • Več o portalu
  • OGLAŠEVANJE
  • Kontakt

NoviPodjetnik

  • Vodenje
  • Prodaja
  • Marketing
  • Komuniciranje
  • Nasveti
  • Zanimivo
  • Finance
  • Startup
  • Razpisi
  • E-NOVICE
Home » Strategija – kdo jo potrebuje? ½

Strategija – kdo jo potrebuje? ½

Čas branja: 3 min      

Podarjena vam je bila turistična križarka. Ladja. Kapaciteta: 3500 potnikov. Čaka vas v pristanišču pred Benetkami. Vsak dan je potrebno plačati pristaniške takse. Konec naslednjega meseca potečejo pogodbe z zaposlenimi. Ste srečni? Kaj boste storili?

Podarjen vam je bil čoln. Majhen. Lahko ga naložite in pripeljete domov na dvorišče. Nikogar ne bo motil.

V katerem primeru potrebujete strategijo? V katerem primeru potrebujete nek načrt, plan, kaj storiti? Koga poklicati? S kom sodelovati? 

Odgovor: če ste veliki in se morate odločati, kako naprej, potrebujete strategijo. Če rastete in ste tako imenovano rastoče ali hitro rastoče podjetje, prav tako potrebujete strategijo. Ta vam bo v pomoč pri obvladovanju vseh tveganj, povezanih z rastjo: tržnih, kadrovskih, finančnih, razvojnih, če naštejem le nekatere. Torej tudi, če ne rastete pa morate zagotoviti, da boste v času izjemne negotovosti obstali na trgu in dosegali vsaj tolikšne rezultate, kot do sedaj, potrebujte neko obliko načrtovanja.  Kdo pa se zadovolji s čim manjšim (retorično vprašanje, seveda)?

Strategija in koristi strateškega pristopa

Strategija je pot in smer, po kateri organizacija/podjetje stopa ali teče, da doseže cilje, ki zagotavljajo obstoj in uresničevanje interesov deležnikov, med drugim lastnikov, zaposlenih, kupcev, dobaviteljev, kreditodajalcev, lokalnega in družbenega okolja, tudi države in s tem družbe kot celote. Da lahko govorimo o strategiji organizacije/podjetja mora le – ta imeti:

  • vizijo in poslanstvo ter zavedanje o navedenem,
  • jasno sliko – izhodišče  (kje smo in kakšni smo in kakšne prednosti imamo ter priložnosti, nevarnosti, kdo so naši konkurenti, kaj se pripravlja…) – na podlagi celovite in kakovostne analize,
  • zavedanje in odločenost ključnih deležnikov, zlasti pa vseh ravni vodenja, kam želi organizacija priti in kdaj,
  • načrt, kako bo strateške cilje dosegla (temeljna pravila, poslovna filozofija, sprejeti stil vodenja, etična načela in vrednote),
  • fokus.

Navedeno je pomembno, ker imamo na ta način skupne cilje in tveganja, ki jih želimo zmanjševati na dolgi rok. Med njimi je tudi tveganje, da se vodja/odgovorni/odločevalec zavzema za lokalne, parcialne, svoje, »silosne« cilje.  Tega tveganja se  deležniki moramo/jo zavedati, da ga lahko zmanjšujemo.  Strateško delovanje torej vpliva na boljše sodelovanje in skupno pot proti skupnim in ne le ozko zastavljenim ciljem.

Ker smo na podlagi strateškega delovanja pozorni nase in okolje, smo bolj pripravljeni na spremembe in s tem bolj odporni. 

Ker imamo argumente za spremembe in merljive cilje, vse deležnike lažje prepričamo, da je vredno vlagati v organizacijo. Pri tem ne gre le za vlaganje finančnih sredstev, ampak zlasti za vlaganje časa, truda in zavzetosti. Ali bolje rečeno: strateško delovanje omogoča, da je naše poslovanje in delovanje širše relevantno, torej za pomembnejše za širše okolje.

Strategiji organizacije/podjetja kot celote sledijo notranje, področne strategije, ki morajo biti usklajene med seboj in s cilji strategije kot celote. Sem sodijo strategija razvoja (produktov/storitev, procesov), strategija prodaje, strategija nabave. In ne pozabimo na strategijo trajnostnega razvoja in digitalizacije – naj bo v ospredju, če ne želimo, da nas »povozi čas«.

 

Strateški dokument 

Strateški dokument je lahko pripraviti. To se zdi morda nekoliko pogumna trditev. Temelji na dejstvu, da obstajajo strokovnjaki, katerih storitev lahko naročimo, če sami ne znamo in ne zmoremo pripraviti strateških dokumentov.  A ko strokovnjaki odidejo moramo hoteti in vedeti, kako rezultate spremljati, kako in kdaj presojati, če smo na pravi, skupno zastavljeni poti. Vedeti moramo, kolikšna so dopustna odstopanja. Vnaprej moramo določati sodila o dopustnih časovnih odmikih  uresničevanja načrtovanih ukrepov. Za primer:

  • ali je pri uvajanju informacijske podpore mesec ali dva zamujeni rok sprejemljiv ali ne? 
  • ali je sprejemljivo, da smo samo polovično izvedli načrt zaposlovanja?

Pri tem je najpomembnejši odgovor na ta vprašanja: ali lahko pravočasno nadoknadimo zamujeno? 

Ko se ob spremljanju načrtovanega ugotovijo odstopanja, je osnovna vsebina presojanja ugotovitev, na kaj in v kolikšni meri odstopanja vplivajo in kaj so razlogi zanje. Prav gotovo je potrebno preveriti:

  • ali so predpostavke še veljavne oz. ali so realne?
  • ali smo pravilno analizirali konkurente oziroma trg?
  • ali je prišlo do sprememb, ki jih moramo upoštevati?
  • vse od zgoraj navedenega ali le delno, nekaj od naštetega?

 

Strateški dokument je torej samo podlaga za uresničevanje primernih ukrepov. Spremljanje in uresničevanje ukrepov, ki pomaga dosegati končne cilje, je naloga uprav, nadzornih svetov. Pri tem si morajo notranji revizorji po določilih novih standardov notranjega revidiranja od 1.1.2017 vsako leto vzeti čas, da preverjajo postopke, uspešnost in učinkovitost spremljanja dosežkov na tem področju – da lahko izdajo celovito mnenje, ki vključuje tudi uresničevanje strateških, dolgoročnih ciljev.

Tatjana Habjan

www.linkedin.com/in/tatjana-habjan-53a4b912/

tatjana.habjan@dodana-vrednost.si

 

V nadaljevanju: merjenje ukrepov, nagrajevanje zaposlenih, odgovornost, revizija, nepotrebnosti,…

Poglejte si še prispevke: 

https://podjetnik.aktualno.si/uspesnost-podjetja-strategija-notranji-revizor-tatjana-habjan/

https://podjetnik.aktualno.si/revidiranje-revizija-kaj-je-pravzaprav-to/

https://podjetnik.aktualno.si/upravljanje-sprememb-teorija-in-praksa/ 

 

Jun 18, 2021Tatjana Habjan
Razširite vsebino:
18 junija, 2021 Izobraževanjestrategija
Tatjana Habjan

Tatjana Habjan, univ.dipl.ekon.

LinkedIn: https://www.linkedin.com/in/tatjana-habjan-53a4b912/

Email: tatjana.habjan@dodana-vrednost.si

Telefon: 040/ 579-698

 

Tatjana Habjan,  univ. dipl. ekonomistka, izkušena notranja revizorka, izkušena računovodkinja in državna revizorka, članica IIA*  in pridružena članica iniciative ETHOS, ki deluje v okviru UNGC**;  ima dolgoletne izkušnje iz področja revidiranja računovodskih izkazov in notranjega revidiranja ter svetovanja. Izkušnje je pridobila večjih državnih in privatnih, tudi internacionalnih družbah. V KPMG Slovenija d.o.o. je sedem let sodelovala v revizijah večjih slovenskih družb in skupin, tudi , v javni upravi in na Računskem sodišču RS (poraba evropskih kohezijskih sredstev). Svoj čas posveča tudi ozaveščanju o pomembnosti skladnosti in vrednot, sodelovanju strokovnjakov  različnih profilov s ciljem blaginje in enakosti.

Zadnji dveh leti je samostojna podjetnica za področje notranje revizije. Svetuje doma in  v tujini.

 

* Institute of Internal Auditing (ZDA) pripravlja strokovne podlage notranjega revidiranja, ki zakonsko veljajo tudi za RS

**United Nation Global Compact Slovenia oz. Slovensko društvo Združenih narodov za trajnostni razvoj

Razpis AKVAKULTURA 6/2/2021Novi turistični boni 2021
 KATEGORIJE 
  • Arhiv (6)
  • Covid-19 (35)
  • Dogodki (12)
  • Finance (93)
  • Izobraževanje (147)
  • Javni razpisi (47)
  • Komuniciranje (74)
  • Marketing (37)
  • Podjetniški priročnik (21)
  • Praktični nasveti (111)
  • Prodaja (61)
  • Startup (37)
  • Ustanovitev podjetja (9)
  • Veliko o vsem (154)
 Zanimivo 
Shrinkflacija
Shrinkflacija
GDPR prinaša tudi koristi
Detektivski nadzor bolniškega staleža | detektiv Aleš Ažman
Davčne blagajne in njihove posebnosti
akti
Interni akti podjetja
Dražba – za koga in za kaj?
Konkretno o vrednotenju informacije v vodenju | Ljiljana Pavković
 Zanimivo 
Obveščevalsko spremljanje konkurence | (Competitive Intelligence)
Sreča in mednarodni dan sreče
Sreča in mednarodni dan sreče
mobing
Tudi šefi so žrtve mobinga
online dogodek komuniciranje
Prepričljiva komunikacija: on-line delavnica – 3. 9. 2021!
možganska-nevihta
Več glav, več idej!
 PRIJAVA NA NOVICE 
 Ustanovitev podjetja 
s.p. d.o.o.
Spremembe uradnih podatkov pri d.o.o. in s.p.
oddaja letnih poročil
Nasveti pred oddajo letnih poročil
podruznica
Poslovna enota ≠ podružnica
podjetje
16 RAZLOGOV, ZAKAJ PODJETJA PROPADEJO
»Popoldanski« s.p. oziroma s.p. za polovični delovni čas
Popoldanski s.p. oziroma s.p. za polovični delovni čas
 Kategorije člankov 
  • Arhiv (6)
  • Covid-19 (35)
  • Dogodki (12)
  • Finance (93)
  • Izobraževanje (147)
  • Javni razpisi (47)
  • Komuniciranje (74)
  • Marketing (37)
  • Podjetniški priročnik (21)
  • Praktični nasveti (111)
  • Prodaja (61)
  • Startup (37)
  • Ustanovitev podjetja (9)
  • Veliko o vsem (154)
 Javni razpisi 
razpis
Javni razpis Bizi zadruge
jani razpis
Javni razpis za MSP
zelena-delovna-mesta
680 EUR mesečne subvencije
razpis
Subvencije za zaposlitev mladih
Usposabljanje-za-podjetništvo-1
Usposabljanje za podjetništvo
razpis
Razpis: 28 milijonov za večjo predelavo lesa
eurostars
Razpis Eurostars 3
 Ustanovitev podjetja 
podjetje
16 RAZLOGOV, ZAKAJ PODJETJA PROPADEJO
Kdo ne more ustanoviti d.o.o. ali s.p.?
družba z omejeno odgovornostjo ustanovitev d.o.o.
Ustanovitev d.o.o. – družba z omejeno odgovornostjo
Prihodnost
Kako dolgo traja dolgoročno razmišljanje?
podruznica
Poslovna enota ≠ podružnica
2015-2021 © Podjetnik.net (Zavod Inštitut Mediapro) | www.mediapro.si