Podarjena vam je bila turistična križarka. Ladja. Kapaciteta: 3500 potnikov. Čaka vas v pristanišču pred Benetkami. Vsak dan je potrebno plačati pristaniške takse. Konec naslednjega meseca potečejo pogodbe z zaposlenimi. Ste srečni? Kaj boste storili?
Podarjen vam je bil čoln. Majhen. Lahko ga naložite in pripeljete domov na dvorišče. Nikogar ne bo motil.
V katerem primeru potrebujete strategijo? V katerem primeru potrebujete nek načrt, plan, kaj storiti? Koga poklicati? S kom sodelovati?
Odgovor: če ste veliki in se morate odločati, kako naprej, potrebujete strategijo. Če rastete in ste tako imenovano rastoče ali hitro rastoče podjetje, prav tako potrebujete strategijo. Ta vam bo v pomoč pri obvladovanju vseh tveganj, povezanih z rastjo: tržnih, kadrovskih, finančnih, razvojnih, če naštejem le nekatere. Torej tudi, če ne rastete pa morate zagotoviti, da boste v času izjemne negotovosti obstali na trgu in dosegali vsaj tolikšne rezultate, kot do sedaj, potrebujte neko obliko načrtovanja. Kdo pa se zadovolji s čim manjšim (retorično vprašanje, seveda)?
Strategija in koristi strateškega pristopa
Strategija je pot in smer, po kateri organizacija/podjetje stopa ali teče, da doseže cilje, ki zagotavljajo obstoj in uresničevanje interesov deležnikov, med drugim lastnikov, zaposlenih, kupcev, dobaviteljev, kreditodajalcev, lokalnega in družbenega okolja, tudi države in s tem družbe kot celote. Da lahko govorimo o strategiji organizacije/podjetja mora le – ta imeti:
- vizijo in poslanstvo ter zavedanje o navedenem,
- jasno sliko – izhodišče (kje smo in kakšni smo in kakšne prednosti imamo ter priložnosti, nevarnosti, kdo so naši konkurenti, kaj se pripravlja…) – na podlagi celovite in kakovostne analize,
- zavedanje in odločenost ključnih deležnikov, zlasti pa vseh ravni vodenja, kam želi organizacija priti in kdaj,
- načrt, kako bo strateške cilje dosegla (temeljna pravila, poslovna filozofija, sprejeti stil vodenja, etična načela in vrednote),
- fokus.
Navedeno je pomembno, ker imamo na ta način skupne cilje in tveganja, ki jih želimo zmanjševati na dolgi rok. Med njimi je tudi tveganje, da se vodja/odgovorni/odločevalec zavzema za lokalne, parcialne, svoje, »silosne« cilje. Tega tveganja se deležniki moramo/jo zavedati, da ga lahko zmanjšujemo. Strateško delovanje torej vpliva na boljše sodelovanje in skupno pot proti skupnim in ne le ozko zastavljenim ciljem.
Ker smo na podlagi strateškega delovanja pozorni nase in okolje, smo bolj pripravljeni na spremembe in s tem bolj odporni.
Ker imamo argumente za spremembe in merljive cilje, vse deležnike lažje prepričamo, da je vredno vlagati v organizacijo. Pri tem ne gre le za vlaganje finančnih sredstev, ampak zlasti za vlaganje časa, truda in zavzetosti. Ali bolje rečeno: strateško delovanje omogoča, da je naše poslovanje in delovanje širše relevantno, torej za pomembnejše za širše okolje.
Strategiji organizacije/podjetja kot celote sledijo notranje, področne strategije, ki morajo biti usklajene med seboj in s cilji strategije kot celote. Sem sodijo strategija razvoja (produktov/storitev, procesov), strategija prodaje, strategija nabave. In ne pozabimo na strategijo trajnostnega razvoja in digitalizacije – naj bo v ospredju, če ne želimo, da nas »povozi čas«.
Strateški dokument
Strateški dokument je lahko pripraviti. To se zdi morda nekoliko pogumna trditev. Temelji na dejstvu, da obstajajo strokovnjaki, katerih storitev lahko naročimo, če sami ne znamo in ne zmoremo pripraviti strateških dokumentov. A ko strokovnjaki odidejo moramo hoteti in vedeti, kako rezultate spremljati, kako in kdaj presojati, če smo na pravi, skupno zastavljeni poti. Vedeti moramo, kolikšna so dopustna odstopanja. Vnaprej moramo določati sodila o dopustnih časovnih odmikih uresničevanja načrtovanih ukrepov. Za primer:
- ali je pri uvajanju informacijske podpore mesec ali dva zamujeni rok sprejemljiv ali ne?
- ali je sprejemljivo, da smo samo polovično izvedli načrt zaposlovanja?
Pri tem je najpomembnejši odgovor na ta vprašanja: ali lahko pravočasno nadoknadimo zamujeno?
Ko se ob spremljanju načrtovanega ugotovijo odstopanja, je osnovna vsebina presojanja ugotovitev, na kaj in v kolikšni meri odstopanja vplivajo in kaj so razlogi zanje. Prav gotovo je potrebno preveriti:
- ali so predpostavke še veljavne oz. ali so realne?
- ali smo pravilno analizirali konkurente oziroma trg?
- ali je prišlo do sprememb, ki jih moramo upoštevati?
- vse od zgoraj navedenega ali le delno, nekaj od naštetega?
Strateški dokument je torej samo podlaga za uresničevanje primernih ukrepov. Spremljanje in uresničevanje ukrepov, ki pomaga dosegati končne cilje, je naloga uprav, nadzornih svetov. Pri tem si morajo notranji revizorji po določilih novih standardov notranjega revidiranja od 1.1.2017 vsako leto vzeti čas, da preverjajo postopke, uspešnost in učinkovitost spremljanja dosežkov na tem področju – da lahko izdajo celovito mnenje, ki vključuje tudi uresničevanje strateških, dolgoročnih ciljev.
Tatjana Habjan
www.linkedin.com/in/tatjana-habjan-53a4b912/
tatjana.habjan@dodana-vrednost.si
V nadaljevanju: merjenje ukrepov, nagrajevanje zaposlenih, odgovornost, revizija, nepotrebnosti,…
Poglejte si še prispevke:
https://podjetnik.aktualno.si/uspesnost-podjetja-strategija-notranji-revizor-tatjana-habjan/
https://podjetnik.aktualno.si/revidiranje-revizija-kaj-je-pravzaprav-to/
https://podjetnik.aktualno.si/upravljanje-sprememb-teorija-in-praksa/
