Strahovi kot priložnost za rast

Pred štirimi leti, ko sem se odločila za nadaljevanje poslovne poti kot samostojna podjetnica, so se mnogi ob čestitkah in dobrih željah izrazili tudi, “da sem pogumna”.

Takrat nisem čisto dobro razumela, kaj so mislili s tem, saj se mi je zdelo, da sem morala biti pogumna tudi v prejšnjih službah in vlogah.

Ko pogledam pretekla štiri leta svoje poti in skozi delo s podjetniki, se lahko strinjam, da gre pri podjetništvu in podjetnikih za neko posebno ‘mišico za soočanje z izzivi in strahovi’, ki jo je treba dnevno razvijati in negovati.

Pri svojem delu rada uporabljam definicijo strahu, kot jo opredeljuje Susan Jeffers v svoji svetovni uspešnici Feel the fear and do it anyway (2012). Jeffersova pravi, da kadar tvegamo in vstopimo na neznan teren ali se izpostavimo na nov način, izkusimo strah.

Ta strah nas pogosto ovira na naši poti, včasih celo zaustavi. Priznana strokovnjakinja na področju ranljivosti in krivde, Brené Brown, v svoji knjigi Dare to lead (2018) navaja, da so vsi voditelji, ki so jih vključili v raziskavo, navedli, da redno izkušajo različne vrste strahov, kar jo vodi do zaključka, da strah sam po sebi ni ovira, ovira je, kako se na strah odzovemo.

mag. Tanja Bogataj

Kot podjetniki smo v takih situacijah vsak dan, saj gre pri podjetništvu za ustvarjanje nečesa novega in za “prizadevanje za dosego čim večjega finančnega uspeha ob tveganju” (Slovar slovenskega knjižnega jezika – SSKJ, 2014). Na poti do svojega cilja se podjetnik srečuje z različnimi tveganji, vsako tveganje pa je odmik iz cone udobja. To stalno razširjanje cone udobja lahko uporabimo kot odlično priložnost za učenje in rast. John C. Maxwell pravi, da je za rast vedno potrebno malce neudobja. In kot pravi Jeffersova je v takih trenutkih in situacijah ključno, da ‘čutimo strah in vseeno naredimo korak’.

Jeffersova svetuje, da strah najprej razčlenimo na tri nivoje:

Prvi nivo: površinska zgodba (surface story), ki ima 2 tipa, in sicer:

strahovi, ki se ‘zgodijo’ (kot npr. staranje, ostati sam, upokojitev, otroci zapustijo dom, smrt, bolezen, nesreče, izguba ljubljene osebe, nasilje, naravne nesreče ipd.), in
strahovi, ki zahtevajo akcijo (iti nazaj v šolo, sprejemanje odločitev, sprememba kariere, zaključek ali začetek odnosa, imeti otroka, izgubiti težo, javno nastopanje, napake, intimnost ipd.).

Drugi nivo: del, ki se nanaša na naše notranje mentalno stanje (zavrnitev, uspeh, neuspeh, biti ranljiv, biti prevaran, nemoč, neodobravanje, izguba ugleda ipd.).

Tretji nivo: strah za strahom – ker nas je strah tega in tega, ne bomo zmogli tega in tega.

Pogosto je ovira pri soočanju z novim, neznanim in strahovi predvsem naše “črno-belo” razmišljanje, da sprememba pomeni, da gremo iz varnega v nevarno. V resnici gremo samo iz ene cone poznanega v prehodno cono nepoznanega, ki pa nosi s seboj tudi potencial za naše učenje in rast v naslednjo cono udobnega.

Oblikovala sem učinkovito vajo soočanja s strahovi – Vožnja s strahovi, z uporabo Sokratovega testa trojnega filtra, ki jo v nadaljevanju delim tudi z vami in priporočam v uporabo.

Z vajo bomo naš strah najprej filtrirali skozi tri filtre, natančnejše opredelili svoje izhodišče – torej, kje smo danes, in posledično lažje prišli do točke, kjer želimo biti. Ta vaja nam pomaga, da strah najprej ozavestimo in da smo čim bolj konkretni pri opredelitvi, kaj je dejansko za nas izziv. To nam nadalje omogoča, da izberemo za nas bolj ustrezen način in aktivnost za odpravo ali preoblikovanje strahu za dosego želenega cilja. Poleg tega nam tak sistematičen način omogoča, da svoje odločitve sprejemamo iz opolnomočenega stanja in ne iz vzgiba strahu.

Ste pripravljeni na vožnjo? Pojdimo!

korak – Izbrani strah najprej razčlenimo po zgoraj predlaganem načinu treh nivojev.

2. korak – Sedite se za volan in povabite svoje strahove, da zasedejo ostale proste sedeže.

3. korak – Zamislite si, da se skupaj z vašimi strahovi odpeljete najprej po vaši poti. Opazujte strahove, kaj vam sporočajo.

4. korak – Izberite en strah in uporabite tri filtre:

Prvi filter – Resnica – Ali je to, kar govori vaš strah, res/nično? Kaj je res za vas?
Drugi filter – Pozitivna naravnanost – Je to, kar govori vaš strah, dobro ali slabo?
Tretji filter – Uporabnost – Ali je to, kar govori vaš strah, koristno?