Premajhna predanost in vztrajnost

Za veliko večino zagonskih podjetij nismo nikoli slišali – in vendar obstajajo.

Poznamo le redke: tiste najuspešnejše, katerih bleščeči vzpon meji na čudež, in pa tiste, ki so delali tako katastrofalne napake, da so postali študijski primeri. Prepričani smo, da se je večina tihih zagonskih mehurčkov razblinila zaradi premajhne predanosti poslovni ideji. Uspešen startup je podvig, in kot vsak podvig (tako kot športni) potrebuje predanost, maksimalno požrtvovalnost in vztrajno delo. Če ne delate trdo in ne verjamete v veliko vizijo, potem ostanite raje v državni službi (če jo imate).

Večina startupov verjetno nastane na način, podoben temu:

Ej, imam eno dobro idejo, dajmo to narediti skupaj!

Tako prijatelji, znanci ali sodelavci ustanovijo zagonsko firmo ter poleg rednega dela namenijo nekaj časa tudi tej. Koliko? Kolikor močno verjamejo v poslovno idejo! Če je tega časa premalo in delajo sporadično na novem projektu, ko pač utegnejo, bi stavili, da ima tako zagonsko podjetje majhne možnosti za razvoj, zagon in uspeh. Seveda je razumljivo, da si malokdo lahko privošči kar takoj zapustiti do sedaj plačano delo, ki prinaša socialno varnost, in se povsem posvetiti zagonskemu podjetju. Toda v nekem trenutku je to potrebno. Kdaj natančno, pa oceni vsak posameznik. Verjetno bo tisti izmed skupine ustanoviteljev, ki se bo odločil zadnji, tudi prvi zapustil zagonsko podjetje. Špekuliranje zadnjih – „Pridem, ko bo dovolj posla,“ – je realno, vendar na škodo tistih, ki so se že izpostavili in povsem predali viziji zagonskega podjetja. Če se vsi partnerji s tem strinjajo, potem bo šlo nemara tudi tako; če pa se kdo čuti prevaranega, potem bo prišlo do vedno tlečih, pogosto nepremostljivih napetosti in sporov. Videli smo številna partnerstva, ki so zaradi tega propadla.

Vztrajnost je lastnost, ki je številnim zagonskim podjetnikom prehitro zmanjka. Ko ne gre vse ravno po maslu, ko se začne zapletati okoli nedorečenih detajlov produkta ali investitorjev ali tržnega nastopa …, marsikdo omaga in pusti projekt potoniti, čeprav je že na poti do uspeha. Vztrajnost mora imeti celotno moštvo, vodja pa se mora domisliti načinov (kot so, denimo, parcialni cilji, nagrade, pohvale, …), da ostane ekipa motivirana in uresničuje idejo s potrebno vnemo tudi v daljšem obdobju.

Osredotočenje

Startup podjetje, ki je postavilo svoje cilje, naj jih ima stalno pred seboj – kot nekak svetilnik. Vsak dan bodo kreativni sodelavci prišli z novimi idejami. Ne, da so te na odmet; zanimive je bolje za nekaj časa zamrzniti, morda v primernem času dograditi začeti projekt z njimi – ne pa resurse prerazporejati še na nove ideje, ki bodo podjetje izčrpale in bo na koncu nič od nič. Če imate produkt oziroma poslovno idejo, ki je že dovolj preverjena in vsi znaki kažejo, da bo delovala in se prodajala, potem se je držite! Nikar ne izgubljajte časa z novimi v trenutku razvijanja svoje vodilne ideje!

Na vidno zagonsko podjetje so pozorne razne osebe, ne samo prijatelji in sodelavci: sovražniki, bili-bi-partnerji, bili-bi-kupci itd. Mnogi od njih po lastni volji posredujejo vodji ali ekipi svoja stališča in opažanja, ki pa niso nujno vedno relevantna. Lahko so koristna, lahko zavajajo…, stvar vodje je, da to prekanalizira nase, očisti navlake in morda diskutira o tem z ekipo.

Naj vas ne zavedejo s poti pasanti, ki ponujajo ideje, ko vidijo, da vam nekaj uspeva. Vse sile angažirajte za realizacijo svoje ideje.

Viralnost

Produkt zagonskega podjetja lahko ostaja v procesu izpopolnjevanja in prototipiranja celo po nekaj let. In potem se bo nenadoma znašel na trgu. Kdo ga bo poznal in kupil? Ekipa startupa mora pravočasno (dovolj zgodaj pred lansiranjem na trg) načrtovati in tudi izvajati aktivnosti, ki bodo vedenje o produktu ponesle vsaj v socialna omrežja.

Mencanje

Mencanje na mestu ali neodločnost, omahljivost pri sprejemanju nujnih odločitev, predolge razprave o premalo pomembnih odločitvah, vključevanje prevelikega števila ljudi v odločanje …, skratka pomanjkanje eksekutivnosti je lahko velika zavora pri propulzivnosti zagonskega podjetja.

Neodločni managerji ‘cincajo’ do zadnjega trenutka, povzročajo stresne situacije in celo škodo, ko nekaj ni storjeno pravočasno, ko se podirajo roki, ko se dela celo noč in zato pade kvaliteta in motiviranost. Včasih torej, če ne gre drugače, pač vržemo kovanec …

Drži, da bi večlastniške mlade ekipe v zagonskem podjetju morale čim bolj sodelovati tudi pri upravljanju in odločanju. Toda pogostokrat za vse to ni dovolj časa in je bolje, da se posvečajo svojim internim nalogam.

Brainstormingi naj vključujejo vse sodelavce, ni pa treba niti ni pametno, da vsi sodelujejo pri vseh ne-ključnih odločitvah vodstva.

Škodljiva zaljubljenost v idejo

Startup podjetnik mora strastno zagovarjati svojo idejo in jo brezpogojno uresničevati. Le tako lahko potegne za sabo sodelavce in soinvestitorje. Toda kaj storiti, če stvari ne gredo, kot smo si jih zamislili? Kako ravnati, če zmanjkuje denarja za plačilo materiala, sodelavcev – da o tržnih dejavnostih niti ne govorimo? Kaj storiti, če se potencialni kupci ne odzivajo, kot je bilo domnevano, kaj če je produkt na trgu nezaželen, nepotreben, odvečen, ne rešuje domnevnih problemov uporabnikov in ne daje predvidenih koristi? Kaj tedaj?

Podjetnik, morda tudi inovator, je praviloma zaljubljen v svojo poslovno idejo, zanjo živi in izgoreva. V nekem trenutku, ko gredo stvari zelo narobe, se je zato pogosto nesposoben zazreti vase in kritično oceniti položaj. Potrebuje zunanjega svetovalca, ki mu zaupa. Skupaj lahko zaustavita neizogiben proces propada in še večjo škodo za zagonsko podjetje ter podjetnika.

Ni sramotno, če poslovna ideja spodleti. Vredno si je ogledati njene ostaline in morda ponovno začeti s prečiščeno idejo, z bistvom, z drugo ciljno skupino, z drugačnim nastopom. Tudi najboljšim in najbolj znanim poslovnežem in sistemom se je že zgodilo (npr. Walt Disney Corp. kar petkrat!) in se znova dogaja, da bankrotirajo, pa se ponovno – kot feniks –poberejo iz pepela!

“Ne vidim, ne slišim, ne govorim”

Se spomnite malih plastik kičastih treh opic, ki so večkrat domovale na pisalnih mizah in policah?

Kadar se tako obnaša podjetnik (hote ali ne), je magnet za probleme. Če je poslovni načrt le v glavi novega podjetnika in ga le-ta ne želi, ne more ali ga ni sposoben deliti v zadostni meri s svojimi sodelavci in poslovnimi partnerji, lahko pride do resnih težav zaradi nerazumevanja.

Nezadostno komuniciranje je lahko problem za podjetnika. Ne pozabimo, da je komunikacija dvosmerna: veliko podjetnikov navdušeno pojasnjuje svojo poslovno idejo, ne znajo pa poslušati niti dobronamernih nasvetov, kaj šele kritik. So gluhi in slepi zanje, celo zamerljivi, če jim kdo kaj negativnega samo namigne … Moder podjetnik pa – nasprotno – posluša in srka povratne informacije, saj so vmes (poleg zavistnih in škodoželjnih komentarjev in mnenj brez vrednosti) skriti tudi pravi dragulji, ki lahko obogatijo krono projekta ali ga rešijo pred neuspehom.

Podjetnik mora komunicirati z javnostmi, mora dovolj previdno predstaviti svojo poslovno idejo. In ne pozabite: javnosti zajemajo tudi notranjo javnost – zaposlene, partnerje v projektu, deležnike, mentorje, financerje. Postavite si lastna pravila in urnike komuniciranja in rednega obveščanja v vaši osebni mreži, in držite se tega. (Recimo tedensko z notranjim krogom, mesečno ali četrletno s sopotniki projekta, da vas ne pozabijo.) Spomnite se na tiste zadrego zbujajoče besede nagovora: “Opravičujem se, ker že dolgo niste slišali nič o našem projektu in našem zagonskem podjetju.” Vsakič tako obnavljate kontakt skoraj iz ničle! Zakaj bi jih ne navadili na redna sporočila? Zlasti tiste, ki jim morda kaj dolgujete, je treba tudi kdaj poklicati, da obdržite zaupanje in jih ni strah za posojeni denar!

Pohlepnost

Velikokrat smo izkusili, da je projekt z zagonskim podjetjem vred padel, ker je bil podjetnik preveč pohlepen. Vse bi imel le zase. Srečo – prav tako kot tveganje – je potrebno deliti. Inovator, ki mu na osnovi skalabilnega prototipa investitorji ponudijo potrebna sredstva in za to zahtevajo 75 % delež, nima kaj premišljati, pa če je še tako prepričan, da je projekt vreden več. Ponavadi s tem, ko poskušajo dobiti preveč, odženejo investitorje in s tem posledično projekt pade.

Razvijalec projekta, ki je vložil 15 % potrebnih sredstev in leta svojega dela, in pričakuje od investitorja, da bo sam obvladoval projekt, je prepohlepen. Posledica – če je projekt res privlačen – zna biti, da ga potencialni investitorji izigrajo, potisnejo v stečaj in kupijo ostaline za 10 % vrednosti.

Preprodajalci avtomobilov velikokrat pravijo: “Prvi kupec je najboljši kupec.” In rek velja v dobršni meri tudi za investitorje, a le ne zahtevajmo preveč od tistih, ki nam bodo zaupali in vložili svoj denar. Pogoltnost je tudi posledica neizkušenosti zagonskega podjetnika, saj je vsakdo zaljubljen v svojo idejo, ki naj bi znesla zlata jajca. Serijski podjetniki si pridobijo dovolj slabih in dobrih izkušenj, da vedo, kje so meje pričakovanj in jih ne zanese v požrešnost.

Tudi če zagonski podjetnik dobi večino tistega, kar želi od so-investitorjev, bo v prihodnje tenko piskal, če so bile njegove obljube glede uspešnosti projekta in njegove donosnosti pretirane ali zavajajoče. Izstop so-investitorja iz podjetja lahko podjetje hudo zamaje, tudi pokoplje; nakup deleža s strani novega vlagatelja, če je delujoč po principu »sharky«, pa nato lahko zelo zagreni delo ustanovitelju. Seveda pa se ni treba prodati za vsako ceno. Niti ni treba prav vsake ponudbe vzeti resno, kot da vam gre za biti ali ne biti!

Zavajanje

Startup podjetnik je prežet s svojo poslovno idejo in pogosto nehote trosi neresnice o zanimivosti poslovne ideje in priložnosti za uspeh. Ponavljanje predstavitve imenitne ideje v pretirano dobri luči nehote povzroči, da podjetnik začne sam verjeti tudi tisto, kar ni res ali ni realno, namesto da bi razmislil, ali je ideja zares dobra in ali jo morda ne bi spremenil ali se lotil druge.

Nekateri zavajajo tudi namenoma in načrtno – celo s pomočjo spinn doktorjev in svetovalcev za komuniciranje z javnostmi. Želijo si čim večjo popularnost, da bi pritegnili zunanje investitorje. Mediji običajno nimajo specialistov za vsa področja, še posebno ne za visokospecializirane tehnološke inovacije (npr. v kemijski tehnologiji), zato ideje ne morejo nikjer preveriti in pač vzajemo podane informacije za resnične. In če je ideja na trhlih nogah in vprašljive uspešnosti, potem bodo prej ko slej razkrinkani, oblateni in uničeni. Previdno z belimi lažmi!

Nepotrpežljivost in potratnost

Iluzorično je pričakovati, da bo neka poslovna ideja uspela kot meteor – v nekaj mesecih. Tako pač stvari ne delujejo, takih ‘meteorjev’ je namreč silno malo. Cilje podjetja si moramo postaviti realno, morda v primerjavi s podobnimi zagonskimi podjetji v neposredni preteklosti. Vendar ne z enim samim, temveč z naborom večih podjetij; kajti razmere na potrošniškem trgu, nihanja v interesih investitorjev in razvoj prebojnih tehnologij se lahko spreminjajo vsak trenutek, kaj šele v nekaj letih.

Imejmo realna pričakovanja in upajmo, da bomo imeli tudi nekaj sreče v poslu. Cilje glede merjenja uspešnosti zagonskega podjetja je potrebno razdeliti na kratkoročne in srednjeročne, in vestno spremljati njihovo doseganje. Če so cilji v poslovnem načrtu previsoko zastavljeni, jih je potrebno vmes ustrezno korigirati. In vsak dosežen parcialni cilj je potrebno nekako obeležiti – tudi proslaviti skupaj s sodelavci in partnerji-, da se dvigne motiviranost. Postavitev in sledenje le končnega cilja – “Postali bomo največji dobavitelj elektronskih sklopov na svetu!” – lahko pripelje do apatičnosti, nezadovoljstva, fluktuacije, pretiranega stresa in neuspeha.

Če se za produkt zagonskega podjetja zanima močan investitor, pa to izve tudi poslovni medij in oceni vrednost vašega startupa – zaradi pričakovanih bodočih donosov – na recimo 10 mil., (vi pa ste doslej vložili vanj le drobiž), se ne prevzemite! Ne trošite denarja, ki ga še ni; ne sposojajte si, če ni nujno potrebno, sploh pa ga ne trošite za vaš ‘imidž’.

Življenje in razkazovanje na veliki nogi je finančno nevarno Lahko odvrne potencialnega investitorja, na katerega ste računali (saj bi morda ugotovil, da vaših apetitov ne bo mogel obvladovati). Tudi če imate v roki pismo o nameri ali celo naročilnico, ki vam zagotavlja planirani letni dohodek in več – to ni trenutek za trošenje, je pa za veselje in zadovoljstvo.