Sreča je v manj kot dveh desetletjih postala pomemben kazalnik zadovoljstva ljudstva.
Celo merljiva je, čeprav se metodologije med seboj razlikujejo in dejavniki, ki vplivajo na mednarodno izračunani koeficient človeške sreče po državah niso primerljivi z – na primer – meritvami po slovenski metodologiji.
Srečo svojega ljudstva so na prvo mesto postavili v mali himalajski državici Butan.
Ja, v Butanu, ko se je stari monarh umaknil in je žezlo prevzel njegov sin, uvedel več partijski sistem in spremenil ustavo in od l. 2008 kot kazalnik uspešnosti državica (dvakrat večja od Slovenije in z le 1/3 našega prebivalstva) ne uporablja več bruto narodni dohodek, ampak bruto narodno srečo!
Nekateri trdijo, da se je moral vladar odkupiti stvarstvu potem, ko so izgnali in pregnali stotisoče ne-budistov iz države.
Kakorkoli že, ta filozofska ideja o človeški sreči je navdihnila še nekaj drugih znanih in pomembnih držav, pokrajin in mest po svetu, ki postopoma ali parcialno uvajajo merjenje in ukrepanje v prid večji človeški sreči.
Mednarodni dan človeške sreče praznujemo 20. marca. Združeni narodi so sprejeli oziroma to uzakonili l. 2012.
Slovenski statistični urad je ob prazniku objavil rezultate svoje raziskave oziroma meritve človeške sreče za leto 2022.
Kako nam gre?
Menda bolje, kot leto poprej. Ni vse v gospodarskih razmerah in finančni stabilnosti gospodinjstva, ampak na zadovoljstvo oziroma občutek sreče vplivajo predvsem zdravje, možnost zaslužka, medsebojni odnosi,…
Konkretno:
- 2/3 vprašanih meni, da so srečni ali zelo srečni, kar je 8% več kot pri merjenju l. 2018
- Bolj zadovoljni so mlajši, bolj zdravi, zaposleni
- Ne glede na nivo sreče in zadovoljstva so za srečo najbolj pomembni medsebojni odnosi
- Ljudje, ki se lahko v primeru težav zanašajo na pomoč svojih sorodnikov, prijatelje vin znancev, so srečnejši od ostalih
- Prebivalci statističnih regij, ki se počutijo srečne ves čas ali večino časa, niso vedno hkrati tudi najbolj zadovoljni s finančnim stanjem v svojih gospodinjstvih (in obrnjeno)
- Najbolj srečni in zadovoljni so ljudje v statističnih regijah: osrednjeslovenska, gorenjska, in goriška
Poročilo navaja še druge ugotovitve, ki so morda bolj zanimive za politike, no, vsaj morale bi biti.
Kaj pa svetovna meritev?
Kot rečeno, se metodologiji nekoliko razlikujeta. Mednarodna predvsem upošteva dejavnike, kot so:
- Realni bruto nacionalni dohodek
- Družbena podpora
- Pričakovana zdrava življenjska doba
- Svobodno življenjsko odločanje
- Radodarnost
- Dojemanje korupcije.
Na prvih treh mestih v l. 2022 so nordijske države – Finska, Danska in Islandija, sledijo pa Švica, Nizozemska, Luksemburg, švedska, Norveška, Izrael in Nova Zelandija.
Skratka, pripadniki zlate milijarde. V letih se le nekoliko spreminja vrstni red na vrhu, dejansko pa so vedno prve nordijske države.
V letih se le nekoliko spreminja vrstni red na vrhu, dejansko pa so vedno prve nordijske države. Gre za države z močno socialno noto, brezplačnim zdravstvom, šolstvom in podporo mladim staršem, kar vse daje ljudem občutek varnosti in stabilnosti. Številna podjetja omogočajo hibridne delavnike in dolge ali pogoste počitnice, ljudje imajo čas tudi zase.
Ne nazadnje, korupcija je nezaželen pojav in stopnja zaupanja v državo visoka.
Kdo pa so najmanj srečni?
Čisto na koncu lestvice, na 146. mestu je nesrečni Afganistan, kar ni presenetljivo.
Pa mi?
Morda je sramotno, ampak smo šele na 44. mestu.
Vito Komac, urednik portala Podjetnik.net
