Sodne dražbe v izvršilnem postopku se lahko od 1. februarja 2021 izvajajo preko spleta in ne zgolj z osebno prisotnostjo dražitelja.
Slovenska sodišča v zadnjem desetletju opravijo celo do 8000 dražb letno. V zadnjih letih je bilo veliko govora o nepravilnostih pri dražbah, kot so dogovori med dražitelji, lažni dražitelji in izsiljevanja, zaradi mahinacij se jih nekateri interesenti sploh niso hoteli več udeleževati. Teh nepravilnosti v bodoče ne bo več, ker se z elektronskimi dražbami vsi taki odkloni preprečijo.
Pandemija (zaradi nje so bile dražbe skoraj onemogočene) je bila dodaten argument in dražbe se selijo na svetovni splet. Na spletu bodo zaenkrat le dražbe v izvršilnih postopkih nepremičnin in poslovnih deležev.(Prva spletna dražba nepremičnin je predvidena za 8. marec 2021.)
Tak način dražbe, torej spletna dražba, ima nedvomno kar nekaj prednosti.
Potencialni kupec na spletni dražbi ne prešteva, ne ocenjuje, ne pozna drugih dražiteljev, saj jih ne vidi (!) in je tudi sam anonimen. Dokler ne viša cene, celo ne ve, ali je morda on sam edini dražitelj. Seveda pa ima sodišče vpogled v identiteto dražiteljev oziroma udeležencev. Ti se ob prijavi (najpozneje tri delovne dni pred predvidenim dnem dražbe!) s kvalificiranim potrdilom opredelijo za obliko sodelovanja: kot kupec, upnik, predkupni upravičenec ali pooblaščenec. Tudi v tej obliki dražbe je potrebno plačati varščino, saj zainteresirani sicer ne dobi dostopne kode za sodelovanje. Ko interesent plača varščino, dobi potrdilo o sodelovanju ter kodo, sestavljeno iz naključnih znakov, s katero se mu omogoči pristop oz. anonimna udeležba na posamezni dražbi.
Dražba se bo začela avtomatsko – po določilih ob najavi. Vsaka posamezna dražba bo imela seveda izklicno ceno in določene korake za višanje te – s kliki. Višanje lahko traja kar dolgo… – če namreč kdo zviša ceno dve minuti pred predvidenim koncem prodaje, kar pomeni avtomatično podaljš(ev)anje dražbe za dve minuti – in se to morda ponovi znova, pa znova … do dejanskega zaključka dražbe, ko ni več novih klikov v tem navedenem času.
Ker bodo vsi koraki dražb beleženi, bo dogajanje lahko po spletu spremljala tudi javnost brez kvalificiranih potrdil. Seveda slednji »opazovalci« ne bodo prepoznali udeležencev dražbe in »zmagovalca«, ker ne bodo poznali njihovih anonimnih šifer, niti ne bodo mogli nanje vplivati oz. vzpostaviti stika. Po zaključku dražbe se bo ta samodejno zaprla. Več o pogojih sodelovanja preko aplikacije: https://edrazbe.gov.si/edrazba/useInfo.do
Postopek je popolnoma transparenten in avtomatiziran in v sam sistem ni možno posegati nikomur.
Dražb se od razpisanih sicer izvede le okoli 90 odstotkov. Pričakovati je, da bodo po spletu dosežene prodajne cene višje in tako upniki izdatneje poplačani.
»Projekt spletnih dražb uvajamo ne samo z namenom, da zaščitimo dražitelje, ampak tudi upnike in dolžnike,« pravi ministrica za pravosodje, mag. Lilijana Kozlovič. Vse dražbe slovenskih sodišč so objavljene na portalu e-dražbe. Več o pravilniku za e-dražbe: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-3493/pravilnik-o-objavah-prodaj-v-spletnem-iskalniku-in-spletnih-javnih-drazbah-v-izvrsilnih-postopkih
Sodne dražbe so dostopne na spletni povezavi: SodneDrazbe.si.
Spletno mesto za prijavo in udeležbo na dražbi je varno in zaščiteno. Zainteresiranim kupcem bo omogočen enostaven, hiter in brezplačen dostop do podatkov o predmetih prodaje, s prijavo preko sistema SI-PASS pa tudi lokacijsko neodvisno in anonimno spletno draženje.
Ministrstvo za pravosodje pričakuje, da bo letno na spletu opravljenih okoli 5000 dražb.
Prva je, kot zgoraj omenjeno, prav blizu: 8. marec je predviden za spletno dražbo nepremičnin.
Uredništvo Podjetnik.net