V Zavodu Pod strehco na Zaloški cesti 42 pripravljajo brezhibne obroke po 3 € za socialno najbolj ogrožene skupine. Pomagajo si z donacijami viška hrane iz velikih nakupovalnih centrov, ki jim jih vsak večer dostavlja množica prostovoljcev. Viške hrane, ki jih ne uporabijo sami, predajo podobnim organizacijam. Za pomoči potrebne, ki so bolj oddaljeni od Zavoda Pod strehco, so vzpostavili veliko mrežo Srčnih kuhinj, kjer gostinci pomagajo Zavodu. Zavod kljub temu še vedno posluje z izgubo, čeprav so vsi sodelavci prostovoljci in delajo brez plačila – celo kilometrine nimajo povrnjene. Zavod Pod strehco verjame, da bodo kljub vsem težavam lahko pomagali dobro organiziranim skupinam v drugih slovenskih mestih, ki želijo uresničiti podobno idejo- pomagati socialno najbolj ogroženim prebivalcem Slovenije in omiliti lakoto med temi skupinami ….
Novi Podjetnik se je nekaj ur pogovarjal o Zavodu Pod strehco z direktorjem zavoda, Zvonkom Beličem, prostovoljcem, o različnih vidikih delovanja zavoda, ki so zanimivi za bralce.
Kako je Zavod nastal?
Po Beličevičevih informacijah je Karitas opozoril, da Ljubljana nima več ljudske kuhinje. Pri Lions klub Bled Golf so prevzeli pobudo in leta 2012 organizirali Lions Ski Open. Tam so zbrali 12.000 € na račun štartnin, donacij, dobrodelnega srečelova …, kjer je pomagal tudi LEO klub Ljubljana. ZPM se je prav tako zelo hitro odzvala in priključila pobudi; k projektu so donirali tudi 6.500 €, ki so jih zbrali na enem od svojih dobrodelnih dogodkov. Anita Ogulin je tudi velika podpornica projekta.
Decembra 2013 so se na enem od operativnih sestankov za ureditev nove ljudske kuhinje predstavniki petih pobudnih organizacij (Lions, Rotary, Zveza prijateljev mladine, Karitas in Rdeči križ) odločili, da skupaj ustanovijo Zavod Pod strehco.
NP: Kako torej deluje ta zavod?
- Zavod do sedaj ni imel nobenega zaposlenega, vsi so prostovoljci. Vendar pa bo v prihodnosti imel pridobitni del, kot to dovoljuje zakon. To pomeni, da bo Zavod po novem imel nekaj zaposlenih (predvsem socialno ogrožene, da si tudi finančno pokrijejo svojo celodnevno predanost projektu), ter tako -po Beličevih besedah – postal še bolj socialno usmerjen. Ves denar je potemtakem tako ali drugače namenjen projektu. Leta 2014 je bil Zavod tudi doregistriran v socialno podjetje. Po zakonu bodo morali v prvi polovici l. 2016 zaposliti eno osebo, v drugi polovici pa še eno.
Prostovoljci Zavoda pod strehco
- »Ljudje zbirajo denar za ljudi« – Ko stranke pridejo na kosilo, ki stane samo 3 €, s tem donirajo tudi v sklad socialnih obrokov, ki z enim prodanim kosilom nahrani še eno socialno ogroženo osebo.
Kosilo za samo 3 €
- »Za ceno 3 € jesta pravzaprav dva človeka,« pove Belič. Obrok za socialno ogroženo osebo stane namreč 0,50 €.
Svet Zavoda je sestavljen iz predstavnikov petih ustanoviteljic, partnerskih organizacij, pa tudi s predstavniki širše javnosti, oz. v njihovem primeru donatorjev. Zraven so povabili tudi slovenska grosista -podjetji Tuš in Mercator. Po vsem tem času sodelovanje te javnosti še vedno tesno deluje, »tudi dnevno smo na vezi, ko korigiramo izvedbo vseh treh projektov« pravi Belič.
“Ko jém, sva sita dva!”
Zveza Lions klubov Slovenije (pod takratno taktirko guvernerke Alenke Marter) je organizirala vso potrebno papirologijo, da je potem lahko MOL namenil prostor za brezplačno uporabo, s tem pa postal – po ocenjeni vrednosti – največji donator, saj bi najemnina takega prostora stala cca. 2.500 € mesečno. Seveda pa to ne pomeni, da je Zavod Pod strehco opravičen plačevanja vseh stroškov; opravičeni so samo plačevanja najemnine. Tekočih fiksnih in variabilnih stroškov pa je ogromno. Čeprav Zavod nima niti enega redno zaposlenega in skoraj nobenega honorarca, letni stroški znašajo okoli 100.000 €.
Bivša guvernerka Zveze Lions klubov Alenka Marter (na desni)
Predračun, ki so ga od izvajalcev za obnovitev prostora prejeli informativno, je znašal toliko, kot je bilo zbranih sredstev: 18.500 €! Seveda – po besedah Beliča – to nikakor ni prišlo v poštev, saj so vsa sredstva zbrali s samo enim namenom: da bodo nahranili pomoči potrebne ljudi. Tako so se najprej sestali in odločili, da bodo prostore obnovili sami – kot prostovoljci – s svojim delom. Belič nam je s ponosom pripovedoval, da je k delu priskočilo kar nekaj profesionalnih obrtnikov posameznih strok, ki so ‘pro bono’ opravili svoje delo, ko so razumeli, za kakšen projekt točno gre. Naslednje leto je mesto guvernerja Lions distrikta prevzel Jurij Šarman, ki je bil prav tako velik podporni del projekta, kot ga z veseljem pohvali Belič.
»Alenka Marter in Aleš Lipnik iz Lions Kluba Izola – Isola sta uspela urediti finančno injekcijo iz mednarodnega sklada Lions Club Investment Foundation, Jurij Šarman pa je nato poskrbel, da so stvari tekle do zaključka kot po maslu. Velike zasluge imajo tudi vsi ostali člani kabineta guvernerjev, vključno z vsemi preteklimi guvernerji, saj so projekt zelo podpirali od samega začetka.«
Marko Gospodjinački (predsednik sveta Zavoda), Danilo Tomšič (Lions klub Ljubljana) in Zvonko Belič
»Pri poslovnih sistemih imajo posamezniki in vodstveni kader, ki so vključeni v klube zvez Lions in Rotary klubov, ogromno kredibilnost v očeh javnosti, tako da prav Zveza Lions Klubov jamči za ustrezno opravljeno delo pri pobiranju donirane hrane in s tem tudi omogoča prejemanje donacij. Mi, operativci v Zavodu, smo zgolj koordinatorji projekta donirane hrane trgovcev v Ljubljani.«
Sploh so pa s tem zadeli dve muhi na en mah: ko so začeli z obnovo, so mimo pričeli prihajati ljudje, ki jih je zanimalo, kaj se v stari gostilni, ki že zelo dolgo ni obratovala, sedaj počne. Zvonko in ekipa so tisti, ki so ljudi na drugi strani socialne tehtnice povabili, da jim pomagajo, saj bodo tako prej končali, prihranili denar in njim- prostovoljcem – tudi omogočili prehrano. Rezultat: pomoči pri obnovi se je odzvalo preko 40 socialno ogroženih. Tem so kot prostovoljcem lahko takoj začeli dajati hrano, malico ob delu. Prostovoljce za delo pri obnovi je vodil predvsem Karitas – Lions klub Bled Golf pa se je bolj posvetil inženiringu/ pridobivanju ugodnega in donatorskega materiala in končni usposobitvi prostora.
Dela pri obnovi so potekala kar 9 mesecev, saj so morali celotno poslopje popolnoma preurediti. Februarja 2014 so bila groba dela zaključena, med časom obnove pa so podarili že 700 obrokov. Skupaj so sešteli preko 2000 prostovoljnih ur!
Prostovoljci med obnovo na lokaciji Pod strehco – februar 2014
Projekta so se po besedah Zvonka Beliča lotili kot popolni laiki. Prvotna ideja je bila, da bi Zavod Pod strehco postal delilnica hrane – torej je ne bi sami pripravljali, ampak bi pripravo »out-sourcali«. Najprej so se praktično obrnili na Dom upokojencev, ki je pod okriljem Karitasa, da bi pripravljali kvalitetno in ugodno hrano še za Zavod. Velike zahvale gredo Slovenski vojski in Civilni zaščiti, ki je podarila celotno rabljeno opremo za prvo kuhinjo Zavoda. Šele ko so od SV prejeli donatorsko kuhinjo, so se znašli pred novim izzivom. Sami namreč niso imeli nobenih kuharjev, kakopak, če Zavod tudi zaposlenih nima … Pričeli so z usposabljanjem ljudi- s HAACP potrdili – in iskanjem prostovoljnih kuharjev. Fluktuacija teh, pravi Belič, je majhna, glede na to, da gre za prostovoljce, ki ne dobijo nobenega plačila. V dveh letih so se zamenjali samo štirje kuharji; trenutno imajo zgolj enega kuharja in veliko prostovoljnih pomočnikov.
TRIJE SOCIALNI PROJEKTI ‘ZAVODA POD STREHCO’
Topli obroki za socialno ogrožene družine in starejše občane je njihova glavna dejavnost, saj so bili zaradi nje ustanovljeni, k tem pa so pridali še tri socialne projekte.
Vsakodnevna logistika sveže hrane
1. Donirana hrana Trgovcev – »Viški hrane« (vodi ga pooblaščenec Zdene Podlesnik iz Zveze Lions klubov). Dogovorili so se z Zvezo Lions klubov, da bodo prevzeli samo izvedbo projekta v Ljubljani. »‘Viški hrane’ so po mojem mnenju nekoliko neposrečeno ime. Nikakor ne gre za viške, saj nam hrane vedno primanjkuje – nikakor pa to ni hrana slabe kakovosti, kar bi nekateri lahko sklepali. Hrana je popolnoma legitimna in ni odpadek! Je sicer pred potekom roka, vendar še vedno v sklopu tega roka. Prav tako pa iz nje kuhamo zelo zdravo hrano za tople obroke, saj pomeni, da je sveža, če se pokvari hitreje kot pa kakšna zmrznjena. S tem, da smo na trgu z dobro pripravljeno hrano, za katero so ljudje pripravljeni plačati, pomeni, da zagotavljamo visok nivo vseh procesov priprave in postrežbe, s tem pa tudi enak nivo za naše socialne uporabnike. Ker imamo redne goste, ki so pozicionirani na obeh straneh socialne strukture in si delijo iste prostore, postrežbo in prehrano, smo dosegli tudi destigmatizacijo, ki je za nas zelo pomembna. Sedaj ljudje vedo, da pri nas dobijo odlično hrano, ne glede na globino svojih žepov.«
Sveža zelenjava za pripravo obrokov
Logistika projekta donirane hrane trgovcev – »viški hrane« je zelo zahtevna. Dnevno se hrana pobira po sedmih lokacijah v Ljubljani, kar koordinira Zavod Pod strehco. Pri projektu družno donirajo MERCATOR (3 centri), SPAR (3 centri) in TUŠ (1 center). Velik problem predstavlja tudi dejstvo, da so vsi vozniki hrane prav tako prostovoljci, vsi – razen ene izjeme, ki vsakodnevno prevzema hrano. Za svoje delo niso denarno nagrajeni, niti nimajo pokritih potnih stroškov.
Belič pravi tem voznikom »donatorji«.
Sistem logistike je dobro organiziran in transparenten preko brezplačne spletne aplikacije. Pri vpisu vsak voznik-prostovoljec navede tudi svoj elektronski naslov in telefonsko številko, tako, da sistem en dan pred zapisanim terminom vozniku-prostovoljcu samodejno pošlje opomnik. Vzpostavljena je spletna tabela, kjer se vozniki najprej prijavijo, nato pa v realnem času sami vpisujejo in polnijo izmene. V primeru, da za kakšen dan pride do spremembe, ali pa, da vozniki tisti dan niso na razpolago, Belič vpokliče »gasilce«, kot jih sam imenuje, da prevzamejo lokacijo. Da gre pri voznikih viškov hrane za zelo nesebično dejanje, pove tudi dejstvo, da se hrana prevzema po zaprtju trgovskih središč, ob okoli 21:15 ure, ki ni za vsakogar ravno zgodnja ura (glede na to, da so to niso zgolj mladi ljudje, s temu primernim načinom življenja …). Po prevozu in raztovarjanju avtomobila (navadno gre za polni prtljažnik osebnega avtomobila, velikokrat so zapolnjeni tudi zadnji sedeži), voznik – donator svojo pomoč zaključi ob okoli 22:00. Sedemkrat na teden, 365 dni v letu.
Ko je donirane hrane preveč, je potreben kombi.
»Velikokrat nam pomagajo mladi člani organizacij LEO klubov Ljubljana, Tivoli in Kamnik,«
pove Belič.
Kot ima Zavod vzpostavljen odličen sistem pobiranja donirane hrane in njene dostave v Zavod Pod strehco, ima prav tako zgrajen tudi sistem za morebitno preostalo hrano, ki ni bila porabljena za pripravo njihovih obrokov.
Nič hrane ne zavržejo! Sodelujejo z dnevnimi centri, z varnimi hišami, z materinskimi domovi, komunami in imajo še vrsto drugih odjemalcev, ki jim socialno ogroženi prostovoljci po končanem delu dostavijo preostanek hrane.
»Seveda vse v skladu s HACCP-standardi«,
še pove Belič.
Poizkušali so v sistem vključiti tudi ljudi, ki morajo opraviti družbenokoristna dela v skladu z odločbo sodišča. Žal se je ideja hitro izjalovila, saj ti niso bili vedno zanesljivi in najprimernejši.
»Včasih je oseba, s katero smo se dogovorili, po hrano prišla vinjena, s ”klapo”, ali pa se sploh ni prikazala. Kakšen je to imidž za naš Zavod? Slab.«
Zaradi slabih izkušenj so tovrstne kadre izključili iz pobiranja donirane hrane trgovcev.
Kuharji, ki pripravljajo jedi iz donirane hrane, pa morajo biti pravi kreativci, saj si morajo za vsak dan posebej ‘izmisliti’ jedilnik, kajti za noben dan vnaprej ne vedo, kakšno hrano in v kolikšnih količinah je bodo dobili iz trgovskih centrov. Če kakšne dobrine zmanjka, prostovoljec Zoran dokupi preostanek, saj ima stalno nalogo spremljanja cen na trgu, da vso hrano dobi za najboljšo kvaliteto glede na ceno.
Vedno odlične jedi Pod Strehco
Delavnica izdelovanja vrtnega pohištva iz palet
2. Svetovanje in reintegracija v družbo. Pri Zavodu dnevno deluje več kot 20 prostovoljcev. Veliko je takih, ki so zaradi socialne stiske zašli v nizek življenjski standard, kriminal, prestopništvo, droge in alkoholizem. Vsi takšni prostovoljci so v postopku odvajanja in reintegracije v družbo, veliko teh pa je to pot že prehodilo. Pravila vedenja in dela v Zavodu so zelo striktna, in Belič pravi, da pri tem ni nobenega popuščanja. Sodelujejo s slovenskim Združenjem za duševno zdravje, saj je okolje Zavoda Pod Strehco zelo primerno za člane združenja; v njem vlada sproščeno ozračje, ki ni stresno in ni delovno zelo intenzivno, zahteva pa red in disciplino. Med usposabljanjem na delovnem mestu in končanem izobraževanju v Zavodu svetovalci ŠENTPRIME preverijo, ali bi se lahko njihovi varovanci vključili v kak proizvodnji proces kot zaposleni.
Vsi prostovoljci in ekipa Pod Strehco bazirajo na prijateljskem druženju, spoznavanju drug drugega, pomoči in na medsebojnih nasvetih.
»Drug drugemu nudimo oporo,«
pove Belič.
Tudi s Centri za socialno delo dobro sodelujejo. Ideja Zavoda je bila, da bi Centri poslali ljudi, ki morajo kazensko odslužiti družbenokoristna dela in pri njih opravljali dela v procesu priprave hrane. CSD redno pošilja kadre in Zavod jih pouči o pravilih in načinu dela. Z njimi se dogovori o količini in periodiki opravljanja dela. Zaradi slabih izkušenj so kadre iz CSD izključili iz pobiranja donirane hrane, vendar pa še vedno delujejo pod budnim očesom g. Zorana in ekipe na sami lokaciji Pod Strehco, kjer je »režim strog in dosleden, a hkrati prijazen«, pove Belič.
Popoldansko druženje z delavnico
3. »Srčne kuhinje«
Gre za mrežo slovenskih gostincev, ki imajo posluh za socialno ogrožene in se čutijo družbeno odgovorne. Sistem je tak, da ljudje, ki bi pomagali Zavodu z obroki po 3 € – »Ko jém, sva sita dva!« – a so predaleč stran, vseeno lahko gredo v njim najbližjo ‘Srčno kuhinjo’, kjer se prav tako delež od plačanega obroka daruje direktno v sklad socialnih obrokov Zavoda Pod Strehco; ta potem sredstva nameni za pripravo obrokov za socialno ogrožene.
»Prav na ta način nam je omogočeno, da lahko svojo dejavnost širimo v vsako (večje) slovensko mesto!« je ponosen Belič.
Seznam Srčnih kuhinj najdete tukaj.
Pod Strehco se dobro jé
Pod Strehco se dobro jé
Izziv “4.500 € mesečno”
Zavod – kot ima tudi napisano na svoji spletni strani – dnevno ustvari 150,00 € izgube.
NP: Kako se vaš Zavod financira?
»Ko vsakodnevno nahranimo 100 socialno ogroženih, se ustvari ‘luknja’ 150,00 €« pove Belič.
Načini pokrivanja primankljaja so donacije dobrih ljudi in podjetij – kosila za 3€ / »Ko jém, sva sita dva!«/ in pa SMS donacije na 1919 s ključno besedo »POMAGAMO«, kjer dobivajo donacije po 1€.
Pomagate lahko tudi vi!
Letno ima projekt Ljudske kuhinje cca. 100.000 € stroškov, ki jih delno pokrivajo tudi z donacijami (letno zberejo skupaj približno 20.000 €). Velik del teh stroškov so ‘nepredvideni stroški’, kot so popravila pomivalnih strojev, čiščenje zamašenih odtokov, okvara ogrevanja itd.
Zavod je odprl svoj sklad, ki ga delno financira tudi preko sistema Srčnih kuhinj, ki so ga vzpostavili.
NP: Kako pa potem ta donatorska sredstva pridobite? Navsezadnje 20.000 € ni malo denarja …
Belič: »Srečo imamo, da nam je toliko ljudi in organizacij pripravljenih pomagati. Velik del bremena prevzamejo člani organizacij LEO in LIONS klubov Slovenije, ki kot prostovoljci organizirajo dobrodelne dogodke in akcije, kjer 100 % pridobljenih sredstev donirajo v naš sklad. Prav tako so zelo dejavni tudi člani organizacij Rotary in Rotaract Slovenije. Pomagata nam tudi Zveza prijateljev mladine – Moste Polje ter Karitas, ki vztrajno pomagata pri promociji. Radi tudi združimo prijetno s koristnim; člani prostovoljskih organizacij imajo tedenske in mesečne sestanke, kjer se pogovarjajo o naslednjih akcijah. Mi jim odstopimo naš prostor, pripravimo kosilo/večerjo, ki jo seveda po (redni) ugodni ceni tudi zaračunamo. Tako imajo ti prostovoljci zaseben prostor za pogovore, ugodno postrežbo, del tega denarja pa gre potem v dobrodelni sklad socialnih obrokov: »”Ko jém, sva sita dva!”«.
Vsakoletna dobrodelna stojnica za zbiranje sredstev
NP: Kaj pa del dohodnine – vam veliko ljudi nameni letnega 0,5% ?
»Ne. Za to je kriv zakon.«
Ne glede na to, da gre za humanitarni Zavod Pod Strehco, zakon namreč veleva, da se nobena oblika zavoda ne more uvrstiti na seznam humanitarnih organizacij (kot so npr. Rdeči križ), in tako se ne more vpisati na listo Seznama upravičencev do donacij iz deleža dohodnin.
»V preteklosti je bil že sprožen ustavni spor, vendar je bilo na ustavnem sodišču odločeno, da je z zakonom vse v redu in tako nimamo nobene možnosti. Mogoče bi v prihodnosti razmislili o ustanovitvi druge pravne osebe, ki pa bi to lahko naredila.«
NP: So se viri financiranja veliko spremenili v primerjavi z vašim začetkom?
»Res so se … Sedaj je naš glavni vir financiranja naša dejavnost – socialno podjetništvo – in tako smo tudi zasnovali naš poslovni model, saj se ne moremo vedno zanašati samo na donacije.«
Zavod je registriral kot podporno dejavnost gostinstvo, da lahko financira glavno dejavnost: humanitarnost.
Zakon o Zavodih določa, da imajo zavodi lahko podporne profitne oddelke, če si na ta način financirajo svojo primarno dejavnost.
Načini marketinga
»Oblikovali smo heterogeno sestavljeno skupino prostovoljcev in za začetek določili, kdo je v naši ciljni skupini, ki ga bomo nagovarjali, in ugotovili, kateri so naši ključni produkti in prednosti, ki jih ponujamo. Zadnje čase imamo tudi vedno večji posluh medijev. Vse radijske in časopisne oglase, ki ste jih zasledili, smo prejeli pro bono. Mi nimamo denarja, da bi ga porabljali za oglaševanje. Veliko medijev je, ki nimajo 100% zapolnjenega oglasnega prostora. Takrat pridemo na vrsto mi. Prav tako pa je to tudi odlična možnost za medije, da javnosti izkažejo svojo družbeno odgovornost.
Naš moto je:
”Vse, kar dobimo, damo naprej (za socialno ogrožene)”«.
NP: Imate kakšen predlog za ostale, ki imajo socialna podjetja? Kako se lotiti marketinga?
Belič: »Še en način, ki se ga dosti poslužujemo, je ta, da povabimo ‘high-profile’ znano osebo, da nas obišče. S tem se kreirajo zgodbe. Mediji o teh ljudeh radi pišejo, tako da takrat povabimo tudi njih, ki dogodek seveda obsežno dokumentirajo … in tako imamo gratis publiciteto za naš Zavod.
Rolf Müller Grünow – podjetje Henkel
Tretji način, ki ga sam jemljem kot fundament marketinga, je priprava ‘press-kit-a’. Zbrane imamo grafične predstavitve, bannerje in podobno. To nam omogoča, da se lahko zelo hitro odzovemo na dogajanja v medijih. Vemo, na katere urednike v posameznih medijih se moramo obrniti, pa jim tako lahko hitro posredujemo vse informacije, ki jih potrebujejo za objavo ter jim s tem olajšamo delo. Vsebine morajo biti zanimive in zelo prečiščene. Kratko in jedrnato.«
Snemalec televizije na otvoritvi
Zvonko Belič daje izjavo
Zavod se vedno več poslužuje družabnih omrežij. Facebook je njihov primarni način komunikacije:
NP: Veliko ljudi je dostikrat glede prostovoljskih organizacij skeptičnih, češ, ‘kako pa vem, da bo denar res končal tam, kjer pravijo?’. Kako ste zagotovili transparentnost vašega poslovanja?
»Naša vrednost je ta, da so ustanovitelji z močnimi vrednotami, saj so verodostojne organizacije z veliko kredibilnostjo. Svoje učinke in rezultate stalno delimo s širšo javnostjo in obveščamo ljudi preko ostalih medijev; še posebno, ko v zgodbo vključimo bolj znane osebnosti, je odziv javnosti še večji, z deljenjem vsebine po spletu. Naš PR vodi Darinka Pavlič Kamien iz Kamien Komunikacije, Simona Škafar pa kot prostovoljka na zelo odziven način producira vsebine za medije, prav tako pa tudi Franci Zavrl. Dizajn nam dela Oblikovna hiša Ajax Studio.Pohvaliti moram tudi Marka Gospodjinačkega, člana Lions kluba Bled Golf, ki zelo pripomore k našim uspehom.«
Prostovoljci Zavoda na predstavitvi v oddaji Dobro jutro.
Zvonko Belič – profil socialnega podjetnika
NP: Kako ste se vi odločili, da se lotite vodenja takega projekta?
»Korak za korakom sta me pripeljala do sem.«
Zvonko Belič
Belič se je odzval na prijateljevo prošnjo, ko ga je kot takratni predsednik Lions kluba Bled Golf – in sedanji predsednik sveta Zavoda Pod Strehco – Marko Gospodjinački kontaktiral s povabilom, da ‘se iščejo prostovoljci za obnovo Restavracije Pod Strehco’. Belič je zavihal rokave in začel z beljenjem prostorov kot ‘čisti prostovoljec’, čeprav ni imel veliko prostega časa zaradi službenih obveznosti. Tekom dela je spoznal koncept prostovoljskih organizacij in tudi sam postal član Lions kluba Bled Golf. Glede na to, da je bil že praktično od samega začetka neposredno vpleten pri obnovi in je sam projekt poznal v vseh aspektih, se je zavezal Zavodu, da bo vodil projekt do te mere, da bo uspešno in kontinuirano tekel vsaj eno leto. Takrat so se stvari šele dobro začele …
»Start-up traja od enega do treh let, da se projekt prime – ali pa ne …« , pravi Belič. » Naš projekt je zelo pomemben, saj je edini, kjer konstantno sodeluje kar pet humanitarnih organizacij! Nikakor ne smemo dopustiti, da nebi bil uspešen«. Svet Zavoda ga je prosil, če projekt pelje naprej, in to počne še danes – poleg svoje službe.
»Z večjimi projekti sem se ukvarjal tudi kot bližnji del ekipe Janeza Bohoriča, ko je bil še direktor pri poslovni skupini SAVA. Takrat sem bil direktor za evropske projekte od leta 2005 – 2012. Kako poteka koncept večjih inštrumentov, torej dobro poznam.«
NP: Kaj bi svetovali vsem, ki bi se lotili podobnih projektov?
»Naj se povežejo v večji sistem. Naj ne odkrivajo tople vode in porabljajo energije za to … Pri dobrodelnosti ni konkurence, zato bomo zelo veseli, če se bodo obrnili na nas, nas povprašali po nasvetih, nekak »kopiraj-prilepi« naš »know-how«. Želimo, da bomo razvili nekakšno ‘franšizo’, kjer bodo lahko ljudje povzeli naše znanje in izkušnje. Dodajte svojo lokacijo k nam in dodajte svoje prostovoljce. Skupaj smo močnejši. Najtežje je, če je primanjkljaj le-teh.
Trenutno je v bazi več kot 100 prostovoljcev, vendar je redno »srčno« aktivnih prostovoljcev le 3-4, ki mesečno skupno naredijo več kot 100 voženj: ostalih 40 prostovoljcev pa prav tako pomaga enkrat na mesec ali dva.«
Zanimivo je to, da so ti ljudje v rednih službah, imajo doma družine in so zelo zaposleni, vendar se jim ta projekt zdi tako pomemben, da posvetijo velik del svojega prostega časa za pomoč. Velika dodana vrednost so tudi že dogovorjene pogodbe s trgovskimi centri za ”Viške hrane”, tako da Zavod vabi vse, ki bi se jim priključili v sistem, da jim oni odprejo vrata in lahko takoj začnejo s socialnim podjetništvom.
»Komunicirajte z lokalnimi skupnostmi, pridobite si posluh vodstev.«
NP: Je ljubljanski župan Jankovič imel posluh?
»G. Jankovič je takoj razumel poslovni koncept projekta in dejal, da bi takih projektov moralo biti še več. Tako smo tudi potem dobili odobreno lokacijo (brez najemnin) od MOL-a«, pove Belič.
Župan Zoran Janković in Anita Ogulin iz ZPM na otvoritvi Zavoda
NP: Preveč ljudi se loti socialnega podjetništva iz napačnih razlogov, kot so razni razpisi, kjer se dodeljujejo nepovratna sredstva.
»Socialno-podjetniški projekti morajo biti zasnovani tako, da lahko živijo in preživijo brez subvencij. Res je, da subvencije lahko pospešijo neke procese, vendar le-ti nikakor ne smejo bazirati samo na njih. Kaj se potem zgodi po treh letih, ko denarja od subvencij zmanjka? Na novo bo treba prilagoditi vse procese novim razmeram in celotno stvar začeti znova. To ni prava pot. Takšni podjetniki se posvečajo temu, kako bodo porabili sredstva. Mi se posvečamo temu, kako bomo nahranili ljudi, ki so lačni.«
NP: Operativni nasveti?
»Imejte vse papirje na enem mestu; ko pride inšpektor – in prišel bo! -, zadeve rešujte nemudoma. Pripravite ustrezne pogodbe o prostovoljstvu, ki so skladne z zakonom. Če ste v gostinstvu, imejte ustrezne HACCP-normative. Pridobiti si morate obratovalni čas s strani občine. Zavod mora biti seveda pravilno registriran glede na vašo dejavnost.«
NP: Kako motivirate prostovoljce?
»Naš princip je ”pull” in ne ”push”. Ljudje so sami dovolj motivirani; mi jim moramo dati samo pravilen razlog, in ko vidijo, kako zelo s svojo pomočjo pomagajo drugim, nam tega ni potrebno vsakodnevno poudarjati.«
NP: Kaj ste se vi naučili pri tem projektu?
»V slogi je moč. Če bi vsi delovali skupno in vlekli naprej, ne pa vsak v svojo smer, bi skupaj dosegli bistveno več. In ne samo v socialnem podjetništvu. V vsakem poslu je tako.«
NP: Verjetno ste v stiku s socialno ogroženimi slišali tudi tragične zgodbe …
»Ne bom pozabil mladega fanta, ki je prišel do mene, rekoč, da že tri dni ni jedel. Fant, najstnik, se je tresel od šibkosti …«
(Sogovorniku Zvonku Beliču so se zasolzile oči.)
»Seveda sem mu odprl vrata in stopil na pomoč. Bil sem totalno pretresen.«
NP: Načrti za prihodnost?
Kava, pecivo in sok za 1,30 €
»Namen imamo, da bomo v prihodnosti vozili tudi hrano na dom, predvsem starostnikom oz. upokojencem.« Prav tako Belič planira, da se bodo prijavili na razpis za prej omenjene študentske bone, kjer državna subvencija znaša 2,63 €- se pravi, da bi (oz. bodo, če uspejo) študenti za celoten obrok iz svojega žepa plačali zgolj 0,37 €!
»Glede na to, da smo locirani nasproti Gimnazije Moste, smo za gimnazijce pripravili tudi posebno ponudbo, in sicer ob vsaki kavi prejmejo tudi gratis domač pripravljen kolaček. Želimo, da ne preživijo celega dneva na kavi, ampak, da tudi nekaj pojedo.« Enako ugodnost nudijo tudi starejšim občanom.
Za kavo, kolač in sok boste pri Pod Strehco odšteli samo 1,30€. Dobra primerjava je tudi ugodna cena glavnega obroka s študentskimi boni. Pri Pod Strehco za glavni obrok (s solato, pijačo in sladico) odštejete samo 3 € ter s tem dodatno nahranite še socialno ogroženo osebo. »Večinoma, kot gotovo veste, samo za študentski bon uporabniki odštejejo več …«
Kava Lavazza s sokom in pecivom za 1,30 €
Vedno več povpraševanj po njihovem znanju oz. poslovnem modelu dobivajo s strani mestnih občin in slovenskih županov, ki si želijo implementirati enak (v Zavodu Pod strehco preizkušen) način pomoči socialno ogroženim.
Zavod Pod strehco na Zaloški cesti 42
NP: Kako bi na lestvici od 1-10 ocenili uspešnost misije, ki ste si jo zadali?
»Šestindvajset …! (smeh)… Projekt je po mnenju vseh presegel vsa pričakovanja! Prvotna ideja je bila, da bomo podelili količino hrane v vrednosti 18.000 €.
Končni efekt je ta, da sedaj letno podelimo po 220.000 € hrane in za 50.000 € letno podeljenih toplih obrokov!«
