V zadnjem času smo slišali precej pogovorov na temo preoblikovanja zavoda, društva, kooperative, s.p.-ja in celo d.o.o.-ja v socialno podjetje.

Ali je to sploh mogoče? Seveda je, z nekaj malega truda je možno firmi dodati kratico so.p. – socialno podjetje.

Če menite, da gre vaša dejavnost v smer socialnega podjetništva ali jo želite vanj usmeriti, potem je potrebno raziskati prednosti in slabosti, ki jih socialno podjetje prinaša, ter se v primeru odločitve za spremembe lotiti dela. Zakon o socialnem podjetništvu namreč ne omejuje statusa socialnega podjetja le na gospodarske družbe, ampak je glede tega odprt tudi za društva, zavode, institucije ipd.

Kaj se pridobi s statusom so.p.?

Trenutno ne veliko, vendar se še v 2016 predvideva pomembna sprememba zakona o socialnem podjetništvu, ki bo precej olajšal delo so.p.-jev in jih izenačil z ugodnostmi, ki jih imajo invalidska podjetja. Za zdaj pa se socialno podjetje le samo opredeli kot neprofitno in sme razdeliti le 20 % presežka prihodkov nad stroški med člane in zaposlene, zaposliti nekoga že v prvem letu, pozneje pa še dva, pa tudi nekaj več poročanja ima (Razčlenitev sredstev za so.p.). Ima pa lažji dostop do nekaterih manjših zneskov nepovratnih sredstev in nekatere razpise zgolj za socialna podjetja.

Socialno podjetništvo ureja Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP) iz l. 2011.

Preglednica socialnih podjetij, ki jo imajo pri Ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, do 24. junija 2016 izkazuje 167 socialnih podjetij. In čeprav vemo za številne, ki so se ustanavljala pozneje, na dan pisanja, 1. oktobra 2016, te še niso zavedene. Iz evidence izhaja, da je bilo letos ustanovljenih ali doregistriranih že 40 socialnih podjetij, zato sklepamo, da se bo letos njihovo število v primerjavi s predhodnimi leti praktično podvojilo. Iz evidence ni jasno, v koliko primerih gre za doregistracijo v so.p., menimo pa, da gre za manj kot četrtino novo vpisanih.

Če je po bolj poljudni definiciji socialno podjetje tisto, ki opravlja družbeno pomembno dejavnost, od katere imajo morda večjo korist deležniki kot izvajalci dejavnosti, potem se preoblikovalcem pravnega statusa ni bati za pomoč kolegov iz že registriranih socialnih podjetij, saj je brezplačna.

Kaj morate pripraviti za doregistracijo v socialno podjetje (so. p.)?

Predvsem morate prilagoditi in razširiti dejavnost v smislu Zakona o socialnem podjetništvu.

Potrebujete spremembo akta o ustanovitvi oziroma temeljnega akta pravne osebe, pri čemer vsebinski del črpamo iz 2. člen ZSocP; predvsem je potrebno dejavnosti iz SKD razširiti na dejavnosti po zakonu ZSocP.
Ustanovitelji ali pooblaščenci morajo sprejeti sklep, da namerava pravna oseba poslovati kot socialno podjetje.
Spisek ljudi, ki zastopajo pravo osebo, in podatke o njih.

Kje boste formalno urejali preoblikovanje glede na sedanjo pravno obliko vaše organizacije? Zahtevek za preregistracijo v socialno podjetje vložimo pri pristojnem organu. Po potrditvi registrskega organa in izdanim aktom se socialno podjetje vnese v register, ki ga vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. S tem pravna oseba dobi pravico in dolžnost, da pripiše firmi oziroma imenu so.p. in začne tudi poslovati kot socialno podjetje.

Urejanje doregistracije v so. p.

Zavodi – na okrožnem sodišču, soglasje daje Ministrstvo za javno upravo,
društva – pri upravni enoti, Ministrstvu za notranje zadeve,
ustanove – pri Ministrstvo za notranje zadeve
gospodarske družbe in zadruge – pri okrožnem sodišču, sodnem registru, Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ali Ministrstvu za kulturo.

O zahtevnosti postopka doregistracije in o socialnem podjetništvu smo se pogovarjali tudi z mag. Marino Trampuš.

“Moje izkušnje ustanavljanja oziroma preregistracije podjetij so dokaj pestre, tako mentorske kot lastne.
Dandanes je socialno podjetništvo bolj izpostavljeno, saj nudi veliko prednosti in tudi izzivov. Predvsem deluje pod posebnimi pogoji zaposlovanja, opravlja dejavnosti v skladu z zakonom, pri čemer ustvarjenje dobička ni izključni niti glavni cilj dejavnosti. V socialno podjetništvo se lahko vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki izkazujejo javno koristni in socialni značaj. Ti postopki preregistracije pa so dolgotrajni, trajajo lahko več mesecev, saj se že same odločitve o preregistraciji sprejemajo z voljo obstoječih članov. To pomeni dopolniti temeljni akt nepridobitne organizacije z načeli socialnega podjetništva (tip A/ tip B), pridobiti sklep organa vseh članov, podati podatke o zastopnikih organizacije, dokazilo o višini sredstev za začetek dela in po potrebi še druge dokumente.”

Prednosti socialnih podjetij

Socialno podjetje je namreč v prvih dveh letih po pridobitvi statusa upravičeno do sofinanciranja usposabljanja in izobraževanja oseb, odgovornih za poslovodenje in delo z ranljivimi skupinami ljudmi. Za socialna podjetja tipa B, ki zaposlujejo invalide, ne pa tudi ostale najbolj ranljive skupine, pa ZSocP določa, da imajo enake finančne spodbude kot delodajalci, ki zaposlujejo nad predpisano kvoto za zaposlovanje invalidov.

Praktično gledano to pomeni, da so socialna podjetja, enako kot drugi delodajalci, za takšne zaposlene invalide lahko oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in da imajo pravico do nagrade za zaposlovanje invalidov. Ostale ugodnosti za socialna podjetja pa določa poseben program ukrepov vlade, kot so: izvedba promocijskih akcij in informiranja o socialnem podjetništvu, vključno z izmenjavo domačih in tujih dobrih praks, proučitev možnosti prilagoditve zakonodaje s področja podpornega okolja za podjetništvo za dostop socialnih podjetij do uporabe ukrepov in instrumentov podpornega okolja za podjetništvo, dopolnitev obstoječega sistema oblikovanja in razvoja podjetniškega okolja v okviru vstopnih točk VEM na področju splošnega informiranja, osnovnega svetovanja in celostne obravnave socialnih podjetij ter drugih zainteresiranih za socialno podjetništvo, svetovanje in promocija socialnega podjetništva kmetijam za nadgradnjo podpornega okolja podjetništvu na podeželju, spodbujanje socialnega podjetništva na področju kulture, spodbude za zaposlovanje,…

Potrebna pozornost

Razmislek pred pridobitvijo statusa socialnega podjetja je potreben glede doseganja družbeno koristnih ciljev, kot so krepitev družbene solidarnosti, krepitev družbe za reševanje socialnih problemov in podobno. Socialno podjetje naj bi ves čas svojega delovanja ustvarjalo zadosti prihodkov – ob upoštevanju ugodnosti in subvencij – ki bi zadoščali za njegov obstoj in ohranitev obveznih zaposlitev. Zato je smiselno pred samo pridobitvijo statusa izdelati korekten poslovni načrt o tem, kolikšni bodo realni prihodki in odhodki podjetja, kako se bo podjetje promoviralo in v kolikšni meri so njegove storitve ali blago dovolj zanimivi za potrošnike oziroma uporabnike!

Mag. Trampuševa še pravi:

»Moje mnenje se nagiba k ustanavljanju socialnih podjetij, ker se na še nezadovoljene potrebe odzivajo z družbenimi inovacijami in prispevajo k inteligentni rasti, ker upoštevajo svoj okoljski vpliv in dolgoročno vizijo, ustvarjajo trajnostno rast, ker se osredotočajo na človeka in socialno kohezijo in predstavljajo bistvo vključujoče rasti. Smisel njihovega obstoja pa je spodbujati družbene in gospodarske spremembe!«