Tako o mentorstvu razmišlja John Wooden, najuspešnejši trener ameriške univerzitetne košarkarske lige.
Vsi cvetovi bodočnosti so v semenu sedanjosti! Izmenjava znanj, izkušenj, življenjskih načel, miselnih modelov…vse kar mentorstvo v resnici je, izjemno bogati tako na osebni kot profesionalni ravni. Da pa mentorstvo resnično zaživi v vsem svojem sijaju je potreben dobro premišljen pristop, pravi ljudje in srčen odnos. Vse to so prava semena za vzklitje rezultatov v najboljše cvetove. Slednje dokazujejo tudi slavni mentorski pari v nam znani zgodovini, kot sta bila na področju filozofije življenjskih načel Sokrat in Aristotel, na področju psihologije Carl Gustav Jung in Sigmund Freud, na področju glasbe Haydn in Beethoven. Vsi so se s pomočjo odličnih mentorjev razvili v čudovite cvetove in obogatili človeštvo z izjemnimi deli, spoznanji in uvidi.
Dr. Danijela Brečko
Začelo se je v stari Grčiji pred več kot tri tisoč leti, ko je Odisej, nenehno na bojiščih, vzgojo in izobrazbo svojega sina Telemacha zaupal svetovalcu in prijatelju po imenu Mentor. Od njega je pričakoval, da bo njegovemu sinu oče, učitelj, prijatelj, vodič in zaščitnik in ga vzgojil v pokončnega človeka ter zavednega pripadnika skupnosti (državljana). Vse to pa so še danes bistvene vloge vsakega mentorja, bodisi, da je mentor v korporaciji, ali izven korporacije. Mentorstvo je namreč eden najučinkovitejših načinov razvoja potenciala ljudi, da bodo znali delati, znali živeti in znali sobivati ter prevzemati odgovornost za svoja dejanja in lastništvo za svoj prispevek. Kdaj, če ne Zdaj, ko se soočamo z “novo resničnostjo”…mentorstvo bolj potrebujemo.
Priročnik Skrivnost srčnega mentorstva, tako ne bi mogel priti ob bolj pravem času.
Avtorici Tatjana Kolenc in Klaudija Javornik nas skozi sedem zaokroženih poglavij pregledno vodita po poti mentorstva, ki je danes pridobilo številne nove oblike in nove razsežnosti. Mentorstvo se vse pogosteje uporablja za spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja, pa ne le na način, kjer zrelejše generacije prenašajo znanje in izkušnje mlajšim. Vse pogosteje smo priča tudi tako imenovanemu obratnemu mentorstvu, kjer mlajše generacije delijo nova znanja s starejšimi. Mentorstvo tako v marsikateri organizaciji predstavlja strategijo za prenos znanja, kot tudi strategijo pridobivanja in zadrževanja talentov ali kot strategijo medkulturnega povezovanja. Mentorstvo ni več omejeno le na uvajanje novo zaposlenega v organizacijo, temveč je veliko, veliko več. Mentorstvo tako prinaša številne koristi tako mentorirancu kot tudi mentorju, organizaciji ter celotni družbi, o čemer avtorici pišeta v prvem delu priročnika.
Za doseganje številnih koristi, ki jih mentorstvo lahko prinese, pa je potrebno poznati zakonitosti in usmeritve kako krmiliti s človeško raznolikostjo, kar je tudi glavni gradbeni temelj vsakega mentorskega odnosa.
Sodobna paradigma mentoriranja je namreč vzajemnost v odnosu odkrivanja, usmerjena k učenju. Grajenje mentorskega odnosa je torej sam po sebi proces, ki sledi določenim zakonitostim. V drugem delu priročnika nas avtorici popeljeta skozi celoten proces mentoriranja, od predpriprave na mentoriranje do zaključevanja mentorskega odnosa. Kot je dejal že A. Lincoln: “Če bi imel na voljo osem ur časa, da bi posekal drevo, bi pet ur porabil za brušenje sekire”; pri mentorskem procesu je pomembna predpriprava tako mentorja kot mentoriranca. Kaj kot mentor lahko dam mentorirancu, kaj želim od njega pridobiti ob zavedanju, da je mentorski odnos dvosmerna cesta, s kakšno motivacijo želimo vstopiti v mentorski odnos, kakšne so moje vloge…? Nič manj pomembna ni priprava mentoriranca; kaj pričakujem od mentorja, česa se želim naučiti, kakšni so moji cilji, kakšna moja vizija…? Jasnost pričakovanj in vlog kot tudi ciljev, na eni kot drugi strani pomaga pri opredeljevanju parametrov za vzpostavljaje učinkovitega in zdravega mentorskega odnosa. V priročniku se bralci tako lahko seznanijo o prvinah vzpostavljanja mentorskega procesa od prvega mentorskega srečanja do zaključevanja mentorskega odnosa in njegove evalvacije.
Za piko na i avtorici poskrbita s predstavitvijo osebne zgodbe mentorskega para;
Tatjana kot mentorica in Klaudija kot mentoriranka, v zadnjem poglavju odkrito in srčno spregovorita o začetnih strahovih glede svojih vlog, vzajemnem učenju, osebni in profesionalni rasti, grajenju kot tudi zaključevanju mentorskega odnosa. Osebno zgodbo obogatita tudi z razmislekom o tem, kaj sta pridobili v tem odnosu in kakšne načrte sta si postavili za prihodnost. Zgodba pooseblja in podpira predhodno zapisano vsebino in predstavlja primer dobre prakse srčnega mentorstva.
Pričujoč priročnik krasi tudi bogata vizualna oprema, simboli ter metafore, ki bralca radovedno in domiselno vabijo v nadaljnje raziskovanje mentorstva. Tako bo odslej marsikateri mentor in marsikateri mentoriranec dobil boljši vpogled v skrivnosti mentorstva in s tem več priložnosti kako iz mentorskega procesa pridobiti kar največ. Priročnik tako predstavlja temeljno branje za številna okolja so-ustvarjanja družbe prihodnosti kot so šole, fakultete, podjetja, korporacije, prostovoljna in profesionalna združenja in nas vse skupaj vabi k mentorski aktivaciji.
Dr. Danijela Brečko, direktorica Inštituta Sofos in predsednica Združenja EMCC Slovenija (Združenje za mentorstvo in coaching Slovenije)
P.S.: Knjiga je na voljo v vseh večjih knjigarnah in na kolenc.tatjana@telemach.net
