Ni ga dogodka, ki bi lahko človeka bolj razgalil, kot je njegovo obnašanje za mizo.
Za mizo lahko zablestimo in osvojimo simpatije vseh, samozavestno manevriramo z različnimi kosi pribora in komponentami hrane ali pa odpovemo na celi črti. Odvisno je seveda od nas in kako dobro smo pripravljeni.
V poslovnem svetu ne gremo na kosilo ali večerjo zato, ker bi bilo treba naše lačne poslovne partnerje nahraniti, temveč zgolj in izključno zaradi poslovnih interesov. Bomo proslavili uspešno sodelovanje, podpisali novo pogodbo ali le preverili skupne točke? Ne glede na razlog srečanja imata hrana in pijača družaben, združevalni učinek. V takšnem neformalnem okolju smo priča pomembnim pogovorom, sprejetim odločitvam, ki jim velikokrat sledi le še formalna pika na i v službenih prostorih. Številna ključna dejanja v poslu se najpogosteje odvijajo prav za mizo, ob hrani in pijači. Potrudimo se in poskrbimo, da z našim neprimernim vedenjem ne bi dosegli prav nasproten učinek od združevalnega. Osnovne zakonitosti vedenja za mizo so skoraj enake po celem (zahodnem) svetu, zlasti ko govorimo o poslovnem okolju, na Vzhodu pa je lahko tudi drugače.
Že tako majhno in na videz nepomembno dejanje, kot je pitje kave, lahko razkrije stopnjo naše podkovanosti v poznavanju bontona za mizo. Ob kavi se odvijajo že osnovni poslovni sestanki in velja si zapomniti nekaj smernic. Vrečke s sladkorjem ne mečkajmo predolgo s prsti in ne udarjajmo z njo ob rob mize. Če zvoki ne motijo nas, pa so lahko moteči za vse v naši družbi. Nežno, elegantno in tiho (z gibi gor-dol), premešajmo kavo, ne ropotajmo z žličko ob stene skodelice. Žličke nikoli ne poližemo, saj ni treba vsem za omizjem pokazati naših brbončic. Kave nikoli ne srkamo. Počakajmo minuto dlje, da se ohladi.
Zakaj bi se sploh držali teh osnovnih priporočil?
Ker bomo s svojo uvidevnostjo poskrbeli, da nepotrebni zvoki, polivanje ali kazanje jezika, ne bodo vplivali na kvaliteto in kontinuiteto pogovora. Srečanje poteka nemoteno. Istočasno pa svoji družbi pokažemo, da smo poučeni in tako ustvarimo prijeten, dober vtis. Fokus je vselej na ljudeh. Kadar smo poučeni se lahko posvetimo ljudem, s katerimi obedujemo in nam ne bo potrebno razmišljati, kateri kos pribora uporabiti ali kako se lotiti posamezne komponente obeda.
Za mizo najprej opazimo osebe, ki izstopajo, ampak ne tiste v pozitivni luči. Med obedom se za mizo ogledujemo tako gostje, kakor tudi strežno osebje. Slednji bodo, če bomo mi obvladali znakovno govorico jedilnega pribora, nemudoma razumeli, ali potrebujemo še kaj, ali pa smo z obedom zaključili in ali lahko odnesejo naš krožnik.
Številni slovenski direktorji in vodje potožijo, da se njihovi zaposleni pri mizi ne znajo primerno vesti. Hkrati pa mnogi priznajo, da imajo tudi sami pogosto težave pri poslovnem kosilu ali večerji, ker niso prepričani, kako se česa lotiti. In tako se na koncu ukvarjajo s hrano, namesto s poslovnim partnerjem in razlogom za skupni obed. Veliko ljudem predstavlja poslovni obed stresno izkušnjo, zaradi obeda samega in ne zaradi teme pogovora ali sogovornikov. Dobrodošlo je, da svojim zaposlenim omogočijo tovrstna izobraževanja, v kolikor pričakujejo, da svoje sogovornike očarajo na kakšnem dogodku, kamor jih pošljejo kot predstavnika podjetja. Vsi v prvi vrsti predstavljamo sebe in takoj zatem smo ambasadorji naših podjetij.
Skorajda vsak dan smo lahko udeleženci poslovnih obedov, ki so »vredni milijon evrov«. Seveda nimam v mislih tako drage hrane, ampak dragocenih priložnosti, ki jih lahko izgubimo zaradi našega neznanja in nespodobnega vedenja za mizo.
Osvežimo pet osnovnih pravil:
- Pribor vedno jemljemo od zunanje strani krožnika navznoter.
- Prtiček med pavzo in ob koncu obeda odložimo na levo stran krožnika (velja za desničarje, sicer je ravno obratno).
- Vaši kozarci so na desni strani od krožnika (velja za desničarje, sicer je ravno obratno).
- Vaša solata se vedno nahaja na vaši levi strani (velja za desničarje, sicer je ravno obratno).
- Trkamo le, če je v kozarcih vino, in to s sosedom na vaši desni in levi strani in nikoli čez mizo.
Živimo v svetu, v katerem se ljudje ves čas primerjajo in sodijo, in vedno si prizadevajmo, da bi naredili pravi vtis. Poslovna večerja ali udeležba na dogodku je priložnost za mreženje. Če nimamo dovolj znanja iz področja bontona, se bomo znašli v zadregi. Zmedeno bomo pogledovali naokoli, kako se hrane lotevajo sosedje, ugibali katere vilice naj uporabimo za posamezen hod obeda in po pomoti morda prijeli sosedov kozarec. Z našim ravnanjem za mizo se pokažemo v pravi luči, takšni kakršni smo. Sogovorniki si tako nemudoma ustvarijo mnenje o nas.
Priljubljeni samopostrežni bifeji in vedenje posameznikov okoli njih, razkrivajo več kot si mnogi mislijo. V nekaj trenutkih lahko v množici posameznikov poučeno oko zazna, kdo je vešč kulture lepega vedenja in kdo ne. Izstopala bo oseba, ki se zna dostojanstveno, lahkotno s krožnikom in kozarcem hkrati v eni roki, rokovati s poslovnimi partnerji. Ne bomo priča zbeganemu iskanju odlagalne površine, temveč bo srečanje delovalo na videz spontano in tekoče. V resnici se za tem skriva kar nekaj vaje. Če želimo delovati profesionalno, potem moramo poznati teren, na katerega se podajamo, da se ne spotaknemo ob nevidne ovire.
Osebno opažam upad znanja bontona za mizo pri ljudeh, kar je nekoč veljalo za del družinske vzgoje.
Pomanjkanje znanja, ki se le še redko prenaša iz generacije v generacijo, ustvarja stresne situacije. Pri otroku, ki na praznovanju tetinega rojstnega dne onemogoči ostalim, da bi v miru obedovali, pri mladem fantu, ki se počuti nelagodno na prvem zmenku, kakor tudi pri poslovni ženski, ki namesto sproščene poslovne večerje, briše potne dlani in se ukvarja s kupom nepotrebnih stvari. To so trenutki, ko bi se morali posvečati ljudem okoli nas, namesto tega pa brskamo po spominih, ker ne vemo, katero hrano naj bi jedli z rokami, ali trkamo s penino, kaj naredimo s prtičkom, ko zapustimo mizo, kdo plača obrok po podpisu pogodbe, kako postopamo, ko je zdravica namenjena nam itd.
Dobri vodje se zavedajo pomena poznavanja bontona za mizo v našem okolju, kot tudi pomembnosti poznavanja smernic drugih kultur pri sodelovanju s partnerji iz tujine. To, da se poučimo o navadah drugih kultur ter se tako izognemo dilemam ali morebitnim žalitvam, je znak globokega spoštovanja in povsod bodo naš trud sprejeli izjemno pozitivno. Bonton za mizo je eno najširših področij, o katerem je zapisanih največ pravil. Zaradi razgibanosti in praktičnosti je področje tudi izjemno privlačno za učenje. Vsega se ne moremo naučiti čez noč, potrebna je vaja, je pa zagotovo ena izmed najboljših, trajnih naložb vase, ki pripomore k naši samozavesti. V izogib stresu in morebitnim zagatam ter da bi se uspešno osredotočili na sogovornike in sklepanje poslov, je poznavanje osnov kulturnega vedenja za mizo nuja današnje družbe.
Simona Lečnik Očko
magistrica mednarodnih in diplomatskih študij in vodja Lumie – Akademije vrednot
