Po zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) je regres za letni dopust pravica delavca.
Na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi pripada regres slehernemu zaposlenemu. Po celem letu zaposlitve jih pripada celoten regres, sicer pa proporcionalni del (npr. 6 mesecev – ½)
Minimalni regres za letni dopust je enak višini minimalne plače v R Sloveniji. Ta je od 1.1. 2022 za delo za polni delovni čas v višini 1074,43 EUR. Toliko znaša tudi minimalni letošnji regres. Opozoriti je treba, da lahko odstopa na podlagi kolektivnih in panožnih pogodb in jih je pametno preveriti.
Do višine zadnje znane povprečne bruto plače v Sloveniji – kar znaša za za februar 2022 spodobnih 1927,08 EUR – regres ni obdavčen oziroma zanj ni potrebno obračunati prispevkov za socialno varnost in dohodnine.
Za zaposlene in njihov regres javnem sektorju velja višina 1074,43 EUR, čeprav si sindikati prizadevajo doseči višino 1500 EUR za tiste zaposlene do 30. razreda, za višje razrede pa 1300 EUR.
Regres za letni dopust ob menjavi službe delavcu vseeno pripada. Stroške regresa in število dni dopusta proporcionalno nosita oba ali več delodajalcev. Za vsak mesec zaposlitve pripada delavcu 1/12 regresa.
Redno zaposleni osebi pripada regres, ne glede na to, koliko časa je na porodniški odsotnosti.
V primeru delne oziroma deljene porodniške regres ob letnem dopustu pripada obema partnerjema v celoti.
Kolikšne pa so že znane nekatere regresa v nekaterih organizacijah?
Zanimivo je, da se zelo visoko, tudi čez dva tisoč v evrih, sukajo v družbah, ki so deloma v državni lasti in imajo torej na trgu vsaj oligopolni položaj ter je njihova poslovna uspešnost le v manjši meri rezultat kvalitetnega dela.
V premislek novemu premieru – Ali ne bi bilo prav, da se v takih regres omeji, tako kot v javnem sektorju?
So pa dokaj širokogrudni glede višine regresa tudi nekateri tuji trgovci, kar je tudi prav, mar ne?
Delodajalec mora zaposlenim izplačati regres najkasneje do 1. julija tekočega leta. Se to lahko zamakne? Se, če je delodajalec nelikviden in če to dopušča ustrezna kolektivna pogodba.
Za zamudo je delavec upravičen do zakonsko določenih zamudnih obresti. V primeru, da je to opredeljeno v kolektivni pogodbi, je možno tudi izplačilo v bonih.
Kaj pa, če delavec ne dobi regresa, npr zaradi nelikvidnosti ali stečaja podjetja? Preostane mu tožba na delovnem sodišču, časa za to ima pet let.
