So ljudje, ki pravi lovci na popuste in razprodaje in obvladajo veriženje popustov
»Kdor jezika špara, kruha strada!« pravi star slovenski pregovor. Številne trgovske in storitvene dejavnosti so bolj kot ne naklonjene dajanju popustov vseh vrst: novoletnih, poprazničnih, poletnih, itd. in to brez, da bi vprašali zanje.
Ob vseh novih marketinških prijemih in novih komunikacijskih kanali pa so akcijske cene, sezonski popust, poletna razprodaja, veseli december, itd.! so pozivi in slogani, ki vabijo kupce.
Seveda pa razprodaje niso obvezne, nujne in sploh primerne, vsaj ne za vsako blago. Razprodaja ima več lastnosti: je lahko le sledenje splošnemu trendu med konkurenti, je tradicionalna zadovoljitev pričakovanj potrošnikov, je pa tudi sredstvo, da trgovec počisti skladišče slabo prodavljivega blaga ali da si na hitro popravi likvidnost, ki bi jo sicer moral z najemom bančnega kredita ali kakim drugim ukrepom.
Vredno pa se je vnaprej informirati in prepričati, da ne kršite zakona, sicer vam kazen ne uide.
Pri tem morate paziti, da se ne poslužujete zavajajočih poslovnih praks, ki so v nasprotju z zakonodajo. V nadaljevanju preverite, na kaj morate biti pozorni pri uvajanju razprodaj.
Kaj zahteva zakon?
To področje urejata zlasti Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) in Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP). Primerno je, da jih dobro pozna vsak trgovec.
Trgovec mora javno objaviti razprodajo, za katero blago gre in odstotek znižanja. Gre lahko le za blago, ki je bilo tudi sicer naprodaj in ne za novo blago »na policah«.
Komunikacijski kanal je tisti, ki je običajen glede na lokacijo, prodajno mrežo, ciljno skupino (vse od spletnega obvestila do plakatov ali radijskih oglasov). Blago na razprodaji mora biti označeno z dvema cenama: z dosedanjo ceno in novo – razprodajno – ceno.
Odstotek popusta ni potrebno navajati na vsakem artiklu, če so artikli s popustom primerno združeni v prostoru (npr. police z blagom z enakim popustom ali prodajni otoki z oblačili, nad katerimi je naveden za vsakega odstotek popusta.
Navesti je potrebno tudi, do kdaj traja razprodaja. Zavajanje je kaznivo, žal pa se ta del obvestil ponavadi pojavi v nekakšnem »drobnem tisku«, ki ga je težko opaziti.
»Zdaj bomo znižali kak izdelek za 70% in napisali sporočilo potrošnikom tako, da bodo razumeli kot da je to veljaven odstotek popusta za izdelke na razprodaji!« Ne, seveda ne, to je kaznivo: vsaj ¼ blaga na razprodaji morda zajemati z najvišjim popustom označeni izdelek v intervalu do najnižjega.
Ne gre pozabiti, da mora trgovec za blago na razprodaji izdati kupcu račun, prav kot bi šlo za blago v redni prodaji. Trgovec mora paziti tudi na način obračuna DDV, o katerem govorimo v drugem prispevku.
Blago na razprodaji mora biti brezhibno; če to morda ni, mora biti ustrezno označeno. Za izdelke na razprodaji (razen nebrezhibnih) veljajo enaki pogoji garancije, kot si bili pred razprodajo.
Če si kupec po nakupu morda premisli in želi blago vrniti trgovcu, ga trgovec ni dolžan sprejeti; izjema je, kadar gre za stvarno napako blaga..
Razprodaja lahko traja do 60 dni, cena oziroma prodaja s popustom za le določen artikel pa neomejeno dolgo in jo lahko kupec poljubno imenuje (akcijska cena, zbita cena, itd.)
Zakonodaja in kupci najbolj sovražijo prevare, ko trgovec pred razprodajo najprej navidezno zviša cene, da bi jih lahko v času razprodaje čim bolj znižal in seveda take primere z zadovoljstvom prijavljajo tržni inšpekciji, ali pa v tak trgovski lokal ne stopijo nikoli več.
Glavne napake trgovcev so tako predvsem nejasno označeni izdelki (stara in nova cena), izmikanje navedbi časa razprodaje in zavajajoče oglaševanje.
Uredništvo Podjetnik.net
