Promocijska dejavnost je malodane vse, kar počnete, da bi vaš izdelek ali storitev, pa tudi vaše podjetje, kar se da dobro predstavili potencialnim in obstoječim kupcem znotraj ciljne skupine.
Promocijske dejavnosti se začno že pri izbiri imena vašega podjetja, ali bo ta primerno nagovarjal publiko.
Naš urednik Vito Komac tako komentira:
»Pred leti so me angažirali, da podjetje, katerega dejavnost se je vezala na zbiranje in rokovanje z zavrženo embalažo, pridobi ustrezna dovoljenja.
Sprejel sem nalogo, vendar pod enim pogojem: firma družbe – Odpadna embalaža d.o.o. je bila sicer dejavnosti ustrezna, pa tako bedno poniževalna, da bi mi bilo nerodno dajati iz rok vizitke s tem imenom.
S sodelavko sva predlagal novo ime – Recikel. Lastnik je sprejel in podjetje danes dobro posluje.«
Promocijska dejavnost je vse, s čimer komuniciramo z javnostjo, pa naj je to ožja ciljna skupina – neposredni kupci – ali pa medijska javnost, politična javnost, strokovna javnost in kar je še takih skupin.
V promocijsko dejavnost sodi tudi obiskovanje sejmov in razstavljanje na njih, zakup oglasnega prostora v brezplačnikih, telefonsko in spletno trženje, najem velikih oglasnih panojev, organiziranje skupnega trženja, brezplačne nagrade za potrošnike, sistem nagrajevanja lojalnosti kupcev, ustvarjanje in vzdrževanje vaše spletne prisotnosti in še mnogo drugega.
Vse oblike promocije seveda niso primerne za vse izdelke, zato mora vaš poslovni načrt ali celo srednjeročna strategija promocijske dejavnosti vključiti tiste, ki vam najbolj ustrezajo, tudi dinamično v času, pojasniti, zakaj so bili izbrani, in povedati, kako jih boste uporabili.
Namen promocije je torej informirati kupce in jih opomniti ali celo prepričati, naj kupijo vaše produkte.
Promocijski splet zajema zlasti štiri dejavnosti. Oglaševanje v primernih oblikah in medijih, osebno prodajo, pospeševanje prodaje in obveščanje javnosti ali odnose z javnostmi.
Oglaševanje
Oglaševanje stroškovno še predstavlja prevladujoč del trženja in promocije za večino ponudnikov produktov.
360 milijard evrov so za oglaševanje globalno porabile ameriške blagovne znamke, kar predstavlja 40% vseh svetovnih stroškov oglaševanja, od tega gre 2/3 sredstev za oglase za spletno iskanje, televizijske in video oglase.
Raziskovalci napovedujejo, da bodo Američani v petih letih povečali te izdatke za 30%.
Kitajski oglaševalski kolač naj bi rastel še hitreje, s 36% stopnjo in v l. 2028 dosegel 254 mrd. dolarjev, zahodnoevropska podjetja na bi porabila 25% več, medtem, ko naj bi na Japonskem kolač povečali le za 14% na 57 mrd. dolarjev.
Po podatkih IAB Europe so se vložki v digitalno oglaševanje povečali za 9,8 odstotka in v letu 2022 dosegle 86 milijard evrov.
Slovenski digitalni oglaševalski kolač je za naročnike pomenil 8% kot leto poprej.
Za digitalno oglaševanje je bilo porabljeni 77 milijonov evrov ali 42 % celotnega oglaševalskega kolača je že digitalnega.
Res, da najbolj pada oglaševanje v konvencionalnih tiskanih medijih, ki je menda povsod pod 10%. Ampak v internih medijih, brezplačnih in lokalnih novicah pa ostaja pomembno in je pogosto statistično nezajeto v kolač.
Znano je, da za tiskan oglas potrošnik porabi več časa, kot za elektronski, kar vseeno govori v prid neukinjanja tiskanega oglaševanja.
Tiskovine ostane na družinski mizi ali v domačem dnevnem prostoru veliko dlje, kot sporočilo na računalniškem zaslonu.
Nacionalna televizija nima prave vrednosti za majhna podjetja z lokalno prezenco.
Obstajajo pa še vedno tudi lokalne televizije in lokalne radijske postaje z dovolj veliko publiko in preživetveno ugodnimi tarifami za oglaševalce.
Podobno je spletno oglaševanje je lahko uglašeno lokalno ali ciljno usmerjeno in s tem ‘cost-performance’ atraktivno.
Kadar gradimo prepoznavnost naše blagovne znamke, nacionalno ali širše, in za znamko stojijo potrošnikom namenjeni produkti, takrat bomo v promocijo znamke verjetno vključevali večji in bolj pester nabor medijev.
Tudi velike oglasne panoje, saj se po zakonu njihove površine zmanjšujejo in so tako bolj opazni.
Celo oglaševanje na malih plakatih v gostinskih toaletnih prostorih sploh ni zanemarljivo.
In še marsikateri gverilski medij, od helijevih balonov do brezplačnih malenkosti.
Vse te raznovrstne promocijske in marketinške dejavnosti pa morajo imeti jasne cilje ali biti parcialno jasno usmerjene.
Lahko gradimo nacionalno prepoznavnost naše blagovne znamke in skušamo povečati prodajo določenih produktov le na omejenih, zelo lokalnih trgih.
Takrat se nam bodo dejavnosti in kanali prepletali in prekrivali.
Cilji niso samo na primer povečanje prodaje določenega produkta, ampak posledično povečanje čistih prihodkov iz tega naslova.
Ali števila prodanih enot. Ali zmanjšanje tržnega deleža najbolj pomembnega konkurenta.
Cilje je potrebno ovrednotiti, kvanitificirati in zapisati. In spremljati uresničevanje, vsekakor, nastaviti mehanizme za to.
Pri promociji naj poudarimo še dvoje:
- Uradni podatki in dosegu posameznih medijev in velikosti ciljne skupine ali števila sledilcev ne pomenijo dosti, če gre za posebno ciljno skupino. Če je naš produkt namenjen na primer odvetnikom, potem nima smisla oglaševati v medijih z visokim dosegom, recimo v rumenem tisku. Potrebno bo najti kakega notranjega influencerja ali interno glasilo. Žal je v oglaševalskih agencijah že tako, da dajo komaj diplomirane začetnike za media planerje, ki se zanašajo le na neke uradne številke brez kritične presoje.
- Ko oglašujemo in porabljamo težko prislužena sredstva, potem krepko razmislimo tudi o postulatu gverilskega marketinga. Ta pravi, da zamenjava enega samega (dragega) kanala komuniciranja s številnimi (cenejšimi) lahko prispeva k cenejšem oglaševanju z enakim prodajno-promocijskim rezultatom, ali pa pri enakih stroških poveča ta rezultat.
O gornjih dilemah in nasvetih je na našem portalu še veliko člankov …
Podjetnik.net
