Katja Vresk
Uporabljajte oblike, barve, pisave kot jezik s katerim pripovedujete in pripeljale vas bodo do unikatnih vizualnih rešitev, ki so vašemu podjetju pisane na kožo.
Članek je namenjen podjetjem in podjetnikom, pa tudi oblikovalcem, ki si želijo poglobljenega znanja v izjemne sposobnosti vizualnega kreiranja naših možganov in kako te sposobnosti uporabiti v grafičnem oblikovanju, da prispeva k promociji, prodaji in rasti podjetja.
Te sposobnosti zajemajo prav poseben proces, ki se močno izraža kot lastnost človeka, in ta proces imenujemo kreativnost.
Pogosto je prva asociacija na kreativnost, umetniško izražanje ali grafično oblikovanje, saj se rezultat teh dejavnosti hitro pokaže kot materializirana in oprijemljiva snov kreativnega procesa.
Mnogo je definicij kaj pravzaprav kreativnost je, in verjetno kompleksnosti tega pojma nikoli zares ne bomo mogli povsem omejiti z definicijo. A najbolj enostavna in razumljiva na katero se v tem članku zanašam je definicija Welcha and McPhersona (2012), ki pravita Kreativnost je človekova sposobnost uporabe domišljije in ustvarjanja rešitev za kompleksne težave. [1]
Kreativni proces nam je vsem naraven in ga v izrazito optimizirani in sistematizirani obliki poznamo tudi kot oblikovanje.
To pomeni, da smo razvili postopek s katerim izkoristimo kreativni proces, da pridemo do hitrejših, pestrih in izpopolnjenih rešitev, ki so nam pisani na kožo.
Poznamo grafično oblikovanje, industrijsko oblikovanje, oblikovanje življenja, oblikovanje storitev, oblikovanje sistemov (zdravstvenih, infrastrukture, političnih, geopolitičnih, če jih naštejem samo nekaj) oblikovanje poslovnih modelov, oblikovanje stavb, oblikovanje gline, design thinking metode…
Pri oblikovanju gre za miselni proces, ki se prepleta z našim nezavednim, intuicijo, čustvi in izkušnjami, vse kar pripomore k bogatenju naše domišljije in nam pomaga, da nas načrtno pripelje do rešitve. Izkušnje ne zajemajo samo dogodke in doživetij, ampak vključujejo tudi spoznanja in ugotovitve pridobljene tudi z opazovanjem, s študijem ali delom in pripomorejo k temu, da si oblikujemo svoj miselni svet in nova znanja.
Ravno zato, ker nam je kreativnost kot telesni organ s katerim se vsi rodimo in z nami raste in se razvija, se korakov oblikovanja lahko naučimo oziroma ga ozavestimo.
Sama nisem marala grafičnega oblikovanja. Že od majhnega sem bila zasanjana ljubiteljica narave, živali, rastlin in umetniškega ustvarjanja in o oblikovanju sem imela prepričanje, da je to nenaravno in dolgočasno delo za računalnikom.
Prisiljena sem bila, da se lotim grafičnega oblikovanja, saj je bil to eden izmed predmetov na študiju likovne pedagogike, ki sem ga morala opraviti, če sem hotela diplomirati.
Tako sem dobila priložnost spoznati oblikovanje kot načrten miselni proces, ki se prepleta s fizični dejavnostjo kreiranja rešitev in mi je to pomenilo več svobode v ustvarjanju. Omogočil mi je, da obogatim in vidim svojo notranjo pokrajino informacij in mi tako razširi obzorja in mi razburka domišljijo.
Resnični svet ima svoje meje. Domišljijski svet je brezmejen.
Jean-Jacques Rousseau
Ob besedi informacija dostikrat pomislimo na neke podatke, besede, številke, ki nas po možnosti dolgočasijo in čutimo odpor, vendar so informacije za nas tudi recimo barve, oblike, teksture, gibanje, zvok in vonj, s katerimi ustvarjamo nove podobe.
Za lažje razumevanje, J. Cameron [2] v knjigi Umetnikova pot o tej pokrajini govori kot o hranjenju vodnjaka s svojim izkušnjami. Ko se ukvarjamo s svojo kreacijo, iz vodnjaka potem potegnemo podobe, ki so nastale preko naših izkušenj.
Vsi nezavedno oblikujemo in hranimo naš ustvarjalni vodnjak, tako poteka naša kreativnost. Če pa želimo priti do inovativnih, optimalnih, efektivnih in unikatnih rešitev, ki odražajo tudi naše podjetje in da do njih pridemo na hitrejši način, pa se lotimo polnjenja naše notranje pokrajine informacij na bolj zavesten in sistematičen način. V oblikovanju tej kreativni fazi rečemo raziskovanje, kjer gre pravzaprav za načrtno pridobivanje izkušenj.
Pri tem nam pomagajo prava vprašanja. Prava vprašanja so tista, ki poizvedujejo po naših občutkih, motivih, ciljih in vizijah.
Pri podjetnikih je opaziti, da ko se lotijo oblikovanja sami ali pa želijo priti že z nekimi idejami namenjenih oblikovalcu, da se sprašujejo kako naj neka stvar izgleda, na primer kakšne barve ali logo bi imeli.
To je vprašanje o katerem se oblikovalci ne sprašujemo. Vsaj ne takoj na začetku. Saj lahko omeji potencial, ki ga ima pokrajina informacij in to je, da lahko na inovativen in unikaten način ponazarja unikatno zgodba našega podjetja. V tej pokrajini se lahko skrivajo barvne kombinacije in oblike, ki si jih na prvo žogo ne bi mogli nikoli zamisliti, v tej pokrajini je doma domišljija brez mej. Saj vsaka unikatna zgodba ima tudi svoj unikatno sporočilo, ki se ga da prav tako unikatno vizualizirati in je podjetju pisana na kožo. Oblikovanje lahko vaše sporočilo močno obogati.
Zato govorimo o vizualnih zgodbah. Zgodba je zaporedje informacij, ki smo jih pridobili skozi izkušnjo in so za nas smiselne. Izkušnje pa v oblikovanju močno okrepimo z raziskovanjem. Če pa želimo, da imajo tudi za naše stranke vizualno zgodba smisel, uporabljamo tiste elemente iz zbranih informacij v naši pokrajini, ki s stranko komunicira. Govorimo o vizualnih komunikacijah.
Čeprav je v oblikovanju raziskovanje lahko kompleksen proces, pa se osnova kako se ga lotimo vselej začne z vprašanji, ki je prvi korak v bogatenju našega vodnjaka.
Kaj želimo z rešitvijo doseči? Kaj želimo kupcu sporočiti ali povedati? Zakaj? Kakšno vzdušje želim ustvariti? Kako želim, da se stranka počuti? Kako se mi želimo od tem počutiti?
Je nekaj primerov takšnih vprašanj, v kolikor pa natančno poznamo primer za katerega iščemo rešitev, pa so vprašanja tudi bolj specifična.
Principi se lahko uporabljajo tako v primerih oblikovanju naslovnic knjig, brošur, letakov, zloženk, logotipov, vizitk itd. Mi si bomo za študijske namen, ki omogoča bolj nazoren prikaz teh principov, izbrali 3D površino.
Pa si poglejmo specifičen primer. Za namišljeno podjetje Marelca d.o.o. oblikujemo izgled tubice za izdelek Vlažilna krema z oljem marelične koščice.
Kaj želim doseči? Marelca: Etiketo preko katere nas bodo stranke prepoznale in razumele zakaj je naš izdelek koristen in poseben.
Zakaj je ta izdelek pomemben, zakaj bi ga kupila, v čem je poseben? Marelca: Ker gre za vlažilno kremo, ki je obogatena z dodatkom mareličnega olja.
Zakaj je za stranko pomembno marelično olje? Marelca: Ker vsebuje veliko vitamina E.
Zakaj je vitamin E pomemben za našo stranko? Marelca: Ščiti našo kožo pred zunanjimi vplivi.
Z ogovori, sem sedaj dobila že kar dober arzenal informacij, ki jih potencialno lahko vključim v končno rešitev oblikovane etikete in mi pomagajo pri odločitvah kako se bom lotila oblikovanja.
Kajti vizualna komunikacija dekorira, pripoveduje in identificira.
D. Kahneman [3] v svoji knjigi Razmišljanje, hitro in počasno razlaga o dveh konceptih Sistem 1 in Sistem 2. Sistem 1 je tisti s katerim razmišljamo zelo hitro, nepremišljeno, intuitivno, sistem 2 pa je tisti, kjer delujemo bolj premišljeno in so potrebna določena znanja in ozaveščenost.
©Katja Vresk. Diagram principi vizualne komunikacije: Dekoracija nagovarja oz komunicira z intuitivnim delom našega kupca oz stranke, Identifikacija pa zahteva že neko mero znanja oziroma ozaveščenosti s strani kupca.
Z dekoracijo poskrbimo za občutek in vzdušje, s prepovedovanjem posredujemo vse potrebne informacije, ki jih stranka potrebuje, z identifikacijo pa ji sporočamo kdo smo.
PRINCIP DEKORACIJA
Dekoracija je rezultat samodejnih vtisov in občutkov, gre se za ustvarjanje vizualnih namigov, ki jih daje naša unikatna zgodba in ki jih dobimo skozi raziskovanje. Značilno za dekoracijo je, da je običajno manj definirana in nagovarja intuitivni del.
Princip dekoracije. Dekoriramo lahko z barvo, z vrsto pisave, oblikami oziroma vzorci kot so dežniki in marelica, ki ščitijo našo kožo.
OPOMBA V kozmetiki je potrebno biti previden in ne smemo uporabljati besedil, ki pravno zavajajo kupca. Tako smo informacijo o zaščiti kože prikazali s pomočjo dekoracije oz dežnička ne pa konkretnim besedilom, ki lahko velja za prekršek. O tem, katero besedilo je dovoljeno uporabljati na etiketi oz embalaži vašega izdelka, se posvetujte z ustreznimi strokovnjaki za to.
PRINCIP IDENTIFIKACIJA
Bolj ko se pomikamo k vizualni komunikaciji kot identifikaciji bolj so oblike definirane. Se pravi, da gre za natančen dogovorjen oris nekega pojma kot je recimo logotip podjetja, razni znaki za certifikate in deklaracije. Tipičen primer vizualne komunikacije kot identifikacije iz vsakdanjega življenja je prometni znak.
Princip identifikacije. Tipičen primer vizualne komunikacije kot identifikacije je minimalističen pristop k oblikovanju. Takšen minimalističen pristop z geometričnimi oblikami kot prikazan na sliki, poznamo tudi kot »Swiss design«, saj je to dobro prepoznavni stil, ki izvira iz Švice.
PRINCIP PRIPOVEDOVANJE
Potem pa je tu še pripovedovanje. Lahko rečemo, da smo z dekoracijo poskrbeli za oris okolice, z logotipom smo predstavili protagonista, zdaj pa dodajmo stvari, ki so za našega kupca pomembne. Se pravi gre za konkretne besede, stavke, ilustracije ali fotografije. In tako pripovedujemo zgodbo.
Princip pripovedovanja. S konkretnimi elementi oziroma grafikami s kupcem neposredno komuniciramo o vsebini in vrsti izdelka.
Principi niso izolirani drug od drugega in se v svoji vlogi prepletajo, bolj se gre za to kateremu bomo dali poudarek glede na rezultat, ki ga želimo doseči.
Odločitve v kakšnem razmerju bomo vključevali principe vizualne komunikacije, so odvisne od našega marketinškega sporočila in karakterja blagovne znamke, našega stila, tipa naših kupcev, naše vizualne zgodbe, ki seveda prepletajo z izbiro marketinških aktivnosti, velikostjo formata (koliko prostora imamo na voljo za vse te informacije) in koliko budžeta imamo na voljo.
Kot vidite sem z uporabo treh principov prišla do treh različnih vizualnih zgodb. Znotraj posameznega principa bi s podrobnejšem raziskovanjem in sledenju korakov oblikovanja, lahko ustvarjali mnoge druge edinstvene koncepte in barvne odtenke. Vendar, ko enkrat spoznamo ta pisan nabor informacij lahko stanj postane kaotično. Nabor informacij je potrebno zožiti z odločitvami.
Kar nas zopet vrne k vprašanjem, ki smo si jih zastavljali na začetku. Kdo smo mi kot blagovna znamka, kakšen občutke želimo ustvariti, kaj želimo sporočati, kaj so naši cilji in kdo so naši kupci.
Glede na to kdo so naši kupci, je pomembno upoštevati tudi psihološki princip, ki se imenuje lahkotnost razmišljanja. Če je nam neka informacija nedostopna oziroma bomo do nje težje prišli, je ne bomo razumeli in jo bomo zradirali. In informacija je lahko za našo stranko pomembna, pa jo zaradi nezavednega oblikovanja lahko potisnemo v ozadje oz je za našo stranko preveč nedostopna. Pri oblikovanju vizualnih komunikacij vselej pazimo, da hierarhično izpostavimo tiste informacije (da so najbolj vidne), ki so odgovor na kupčeva nezavedna vprašanja.
Saj je »Um je organ, ki išče smisel.«, pravi Kahneman. Spoznavanje naše vizualne zgodbe nam omogoča najti smisel v izboru informacij in poveča možnosti unikatnih kreacij, ki odsevajo našo blagovno znamko in naše sporočilo.
Naslovnico, Diagram, embalažo in logo oblikovala Katja Vresk. Fotografija kreme in naslovnice via Unsplash.com. Fotografija marelice via Pixabay.com. Grafika dežnika via Vecteezy.com. Grafika marelice via Freepik.com. Simulacija (Mock-up) tubice za kremo via MockUpFREE.co.
Viri:
[1] Welch G. F., McPherson G. E. (2012). Introduction and commentary: music education and the role of music in people’s lives, in Oxford Handbook of Music Education, eds McPherson G. E., Welch F. H. (New York, NY: Oxford University Press; ), 5–20. [Google Scholar]
[2] Cameron J. (2018). Umetnikova pot: osvobajanje ustvarjalnosti. Primus, Brežice
[3] Kahneman D. (2019). Razmišljanje, hitro in počasno. Umco, Ljubljana
Poglejte si še:
https://podjetnik.aktualno.si/4-skrivnosti-poslovnih-vizitk-katja-vresk/
https://podjetnik.aktualno.si/logo-sestavine-in-lastnosti/
https://podjetnik.aktualno.si/ucinkovita-predstavitvena-brosura-3-koraki/
